Povzetek

Gospodarstvo euroobmočja naj bi v prihodnjih letih predvidoma še naprej postopoma okrevalo ob precejšnji geopolitični in ekonomski negotovosti. Čeprav se je med letom 2024 nadaljevala zmerna rast, najnovejši kazalniki nakazujejo oslabitev rasti v kratkoročnem obdobju, pri čemer se bodo zaradi sedanjega šibkega zaupanja potrošnikov in velike negotovosti najverjetneje okrepile spodbude za varčevanje gospodinjstev. Vseeno pa razmere omogočajo, da se gospodarska rast ponovno okrepi. Tako bo zviševanje realnih plač in zaposlenosti ob močnih trgih dela predvidoma podpiralo okrevanje, eden glavnih dejavnikov tega pa bo ostala potrošnja. Domače povpraševanje naj bi spodbujala tudi ublažitev pogojev financiranja v skladu s tržnimi pričakovanji o prihodnjem gibanju obrestnih mer. Čeprav javnofinančne politike spremlja velika negotovost, se predpostavlja, da se na splošno izvaja javnofinančna konsolidacija. Vseeno pa naj bi sredstva iz programa »EU naslednje generacije« podpirala rast do izteka programa v letu 2027. Ob predpostavki iz osnovne projekcije, da bodo trgovinske politike ključnih trgovinskih partneric Evrope ostale nespremenjene, se bo zunanje povpraševanje po pričakovanjih okrepilo in podpiralo izvoz euroobmočja. Zato bo prispevek neto trgovinske menjave k rasti BDP večinoma nevtralen kljub obstoječim izzivom glede konkurenčnosti. Stopnja brezposelnosti naj bi se še dodatno znižala na zgodovinsko nizko raven. Ker so začeli popuščati nekateri ciklični dejavniki, zaradi katerih se je v zadnjem času znižala produktivnost, se bo ta v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila, čeprav strukturni izzivi ostajajo. Gledano v celoti bo povprečna letna realna rast BDP po projekcijah v letu 2024 znašala 0,7%, v letu 2025 1,1% in v letu 2026 1,4%, nato pa se bo v letu 2027 umirila na 1,3%. V primerjavi z letošnjimi septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti za rast BDP popravljeni navzdol predvsem zaradi popravkov podatkov o naložbah v prvi polovici leta 2024, pričakovane šibkejše rasti izvoza v letu 2025 in majhnega popravka napovedanega povečanja domačega povpraševanja v letu 2026 navzdol.^[1]

Skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, se bo proti koncu leta 2024 po projekcijah zvišala, nato pa se bo znižala in se bo od drugega četrtletja 2025 gibala na ravni okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja ECB. K začasnemu zvišanju inflacije na začetku obdobja projekcij bodo po pričakovanjih največ prispevali bazni učinki v skupini energentov. Ob predpostavkah o znižanju cen nafte in plina bo inflacija v skupini energentov najverjetneje ostala negativna do druge polovice leta 2025, zatem pa bo ostala umirjena, razen rahlega zvišanja v letu 2027 zaradi uvedbe novih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Inflacija v skupini hrane se bo po projekcijah zviševala do sredine leta 2025, predvsem zaradi ponovne krepitve dinamike cen nepredelane hrane, nato pa se bo do leta 2027 znižala na povprečno raven 2,2%. Inflacija brez energentov in hrane bo po pričakovanjih upadla na začetku leta 2025, ko bodo popustili posredni učinki, ki izhajajo iz preteklih energetskih cenovnih šokov, in pritiski s strani stroškov dela ter se bodo zapozneli učinki preteklega zaostrovanja denarne politike še naprej prelivali v cene življenjskih potrebščin. K temu upadu bo po pričakovanjih prispevalo znižanje inflacije v skupini storitev – ki je bila doslej razmeroma vztrajna. Gledano v celoti se bo inflacija brez energentov in hrane predvidoma umirila z 2,9% v letu 2024 na 1,9% v letu 2027. Rast plač bo sprva ostala povišana, vendar se bo postopoma zniževala, ko bodo popustili pritiski, povezani s kompenziranjem inflacije. Umirjanje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega bo skupaj z okrevanjem rasti produktivnosti po pričakovanjih privedlo do precej počasnejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Zato bodo domači cenovni pritiski predvidoma popustili, pri čemer bodo profitne marže sprva absorbirale še vedno velike pritiske s strani stroškov dela, vendar bodo v obdobju projekcij okrevale. Zunanji cenovni pritiski naj bi na splošno ostali umirjeni. V primerjavi s septembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leti 2024 in 2025 popravljeni rahlo navzdol, predvsem zaradi presenetljivo slabših podatkov ter predpostavk o nižjih cenah nafte in električne energije.