Evropsko sodelovanje
ECB je institucija Evropske unije, vendar ima zaradi neodvisnosti in posebnih pristojnosti v institucionalnem okviru EU poseben položaj.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ji daje jasen mandat, da ohranja stabilnost cen, nalaga pa ji tudi vrsto drugih nalog. Da bi ta mandat lahko izvajala, je ECB po Pogodbi popolnoma neodvisna od vsakršnega političnega vmešavanja.
Zaradi neodvisnega položaja in izključne pristojnosti, da oblikuje in izvaja denarno politiko, morajo njeni odnosi z drugimi nosilci politik ostati v okvirih nezavezujočega dialoga. Obenem zahteve glede demokratične odgovornosti, ki jih opredeljuje Pogodba, zagotavljajo, da pred državljani EU in njihovimi izvoljenimi predstavniki prevzema polno odgovornost za svoja dejanja.
Odnosi z evropskimi institucijami
Dialog z drugimi nosilci politik in socialnimi partnerji za ECB predstavlja priložnost, da dobi informacije in uvid v razmere ter pojasni svoje odločitve o denarni politiki. Po drugi strani njenim sogovornikom ta dialog omogoča, da natančneje razumejo ukrepe ECB in načine, kako njihove lastne aktivnosti prispevajo k procesu oblikovanja cen. S tovrstnim sodelovanjem se izboljšuje pretok informacij, olajšuje razumevanje političnih stališč drugih strani ter omogoča dialog o zadevah skupnega interesa, ne da bi katerakoli institucija kršila pristojnosti drugih.
V ta namen ECB vzdržuje odnose z naslednjimi evropskimi institucijami.
Neodvisnost ECB je neločljivo povezana s sorazmernimi obveznostmi na področju demokratične odgovornosti in poročanja, kar omogoča demokratični nadzor nad ukrepi, ki jih ECB izvaja za izpolnitev svojega mandata iz Pogodbe. ECB svoje odločitve in razloge zanje pojasnjuje državljanom EU in njihovim izvoljenim predstavnikom. Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo državljani EU, ima glavno vlogo pri preverjanju, ali ECB spoštuje te zahteve. Več informacij o tem, kako ECB izpolnjuje obveznosti na področju demokratične odgovornosti, je v posebnem razdelku o odgovornosti. V okviru demokratične odgovornosti ECB na področju bančnega nadzora se predsednik Nadzornega odbora udeležuje javnih obravnav in izmenjave mnenj o nadzornih temah v Evropskem parlamentu. Evropski parlament sodeluje tudi v postopku imenovanja članov Izvršilnega odbora ECB ter predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora ECB, kjer poda mnenje o kandidatih, ki jih priporoči Svet EU.
Predsednica ECB je vabljena na seje Sveta EU, na katerih se obravnavajo vprašanja, povezana s cilji in nalogami ESCB, kot je določeno v členu 284 Pogodbe. Te seje običajno potekajo v sestavi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Svet ECOFIN), ki ga sestavljajo ministri za gospodarstvo in finance vseh držav članic EU. Predsednica ECB je redno vabljena tudi na mesečna neformalna srečanja finančnih ministrov euroobmočja, ki tvorijo Euroskupino. V okviru demokratične odgovornosti ECB na področju bančnega nadzora se predsednik Nadzornega odbora udeležuje posameznih srečanj Euroskupine, na katerih z drugimi člani razpravlja o nadzornih temah.
ECB sodeluje tudi na sejah organov, ki pripravljajo zgoraj navedena srečanja. Po drugi strani Pogodba omogoča oblikovalcem politik v EU, da sodelujejo na sejah Sveta ECB, vendar brez glasovalne pravice.
Evropska komisija je kot varuhinja Pogodb EU in predlagateljica zakonodaje EU poleg parlamenta še ena ključna sogovornica ECB. Dialog med Komisijo in ECB je posebej pomemben zaradi vloge Evropske komisije pri usklajevanju ekonomskih politik in zaradi nalog v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo. Kar zadeva zakonodajo, zlasti finančno zakonodajo, se Komisija o zakonodajnih predlogih ali drugih pobudah redno posvetuje z ECB. Sej Sveta ECB se sme udeleževati en član Komisije, vendar v njem nima glasovalne pravice. Dodatni stiki so možni ob robu zgoraj naštetih srečanj organov EU in euroobmočja, na katerih sodelujeta tako Komisija kot ECB.
Tako kot za ostale institucije EU veljajo sodbe Evropskega sodišča tudi za ECB.
Statut ESCB in ECB predvideva tudi dve plasti zunanjih kontrol, ki jih izvajajo revizorji. Prvič, neodvisen zunanji revizor je imenovan za revizijo letnih računovodskih izkazov ECB. Drugič, Evropsko računsko sodišče preverja učinkovitost upravljanja ECB. Poleg tega tudi za ECB velja sistem EU za boj proti goljufijam.
ECB vzdržuje tesne odnose z različnimi organi EU, ki delujejo na področjih njene pristojnosti. Tesno sodeluje predvsem z organi, ki sestavljajo Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), vključno s tremi mikrobonitetnimi evropskimi nadzornimi organi in Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB). ECB vzdržuje sekretariat ESRB in mu zagotavlja analitično, administrativno in logistično podporo. Na področju reševanja bank ima tesne delovne odnose z Enotnim odborom za reševanje. V okviru svoje vloge, da spremlja izvajanje programov makroekonomskih prilagoditev v državah članicah, ki potrebujejo finančno pomoč, sodeluje tudi z Evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS).
S socialnimi partnerji v EU se ECB srečuje v okviru makroekonomskega dialoga, ki ga je junija 1999 vzpostavil Evropski svet. Dialog ji omogoča, da predstavi svoje politike in tako prispeva k sidranju inflacijskih pričakovanj, hkrati pa od socialnih partnerjev iz prve roke dobi informacije o vprašanjih skupnega interesa.
Tudi na ostalih področjih, pri katerih si ECB pristojnost deli z drugimi institucijami in organi EU (npr. statistika), Pogodba izrecno poziva k sodelovanju. Nadalje ECB poda mnenje k predlogom evropskih in nacionalnih zakonov, ki so povezani z ESCB (mnenja ECB), in v posameznih primerih lahko sama predlaga pravni akt EU ali deluje kot zakonodajalec EU.