Politike v okviru EMU
ECB deluje v okviru ekonomske in monetarne unije (EMU) znotraj Evropske unije.
Upravljanje na več ravneh
Z uvedbo eura je bila pristojnost za denarno in tečajno politiko prenesena na ECB. Po drugi strani so pristojnost za ekonomske politike – denimo javnofinančno politiko ali politiko trga dela – večinoma obdržale države članice.
Večnivojska struktura upravljanja EMU med drugim odraža ekonomsko realnost, saj se je z uvedbo enotne valute in nastankom enotnega trga v EU močno povečala medsebojna gospodarska odvisnost držav članic. Te soodvisnosti povzročajo prelivanje posledic v druge države članice, zlasti v članice valutne unije, kar pomeni, da sprejete politike ter gospodarska gibanja v eni državi članici močno vplivajo na druge države članice.
Usklajevanje nacionalnih politik
V EMU je pri oblikovanju nacionalnih ekonomskih politik treba spoštovati evropski okvir usklajevanja in nadzora. Ta zagotavlja, da so nacionalne politike usmerjene v vzdržnost in odpornost gospodarstva, s čimer prispevajo k nemotenemu delovanju EMU, podpirajo enotno denarno politiko in zagotavljajo stabilnost cen.
Poleg tega lahko države z usklajenimi odzivi učinkoviteje preprečujejo ali blažijo ekonomske šoke, ki prizadenejo večino ali vse članice denarne unije.
Pakt za stabilnost in rast
Pakt za stabilnost in rast, sprejet leta 1997, razširja določila Pogodbe, ki govorijo o vzdržnosti javnih financ. Zdrave javne finance namreč omogočajo doseganje drugih pomembnih ciljev politik, kot je denimo močna in vzdržna gospodarska rast, s čimer podpirajo tudi ustvarjanje delovnih mest.
Evropski semester
Nadzor EU nad ekonomskimi politikami držav članic se izvaja v rednih letnih ciklih, imenovanih evropski semester. Ta mehanizem je bil uveden zato, da se poveča usklajenost evropskega nadzora nad javnofinančnimi in ekonomskimi politikami, ki pravno sicer ostajajo ločene.
Politike so ocenjene sočasno, tako da so posamezni nadzorni postopki opravljeni enako, kar omogoča celostno oceno gospodarskih razmer v državah članicah in interakcije med nacionalnimi gospodarstvi.
Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji
Cilj postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je odkriti in odpraviti makroekonomska neravnotežja ter zaustaviti upadanje konkurenčnosti posamezne države. Za večjo gospodarsko odpornost euroobmočja in preprečevanje kriz je pomembno, da se makroekonomska neravnotežja pravočasno odpravijo.
Dokončanje EMU
Kljub številnim izboljšavam v zadnjih letih je struktura ekonomskega upravljanja v državah EMU v nekaterih ozirih še vedno pomanjkljiva.
Odločitve o ekonomskih politikah so na evropski ravni predmet mehkega usklajevanja, zaradi česar v izvajanju zdravih ekonomskih politik lahko pride do manjših neusklajenosti. Zato se pričakuje, da bodo sprejeti nadaljnji koraki za dokončanje strukture EMU.
ECB je v letih 2012 in 2015 sodelovala pri pripravi usmeritev za poglabljanje EMU, na podlagi katerih je bil objavljen načrt dela z naslovom »Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije« oziroma »poročilo petih predsednikov«. Poročilo opredeljuje ključna načela in ukrepe, potrebne za dokončanje EMU, in jih predstavlja v štirih poglavjih, ki obravnavajo pravo ekonomsko unijo, finančno unijo, fiskalno unijo in politično unijo. Dokument obravnava tako kratkoročne kot tudi dolgoročne ukrepe, vse pa je treba izvesti najkasneje do leta 2025. Tako prinaša konkreten načrt za poglabljanje EMU, ki je ambiciozen, a hkrati pragmatičen.