Povzetek

Obeti za gospodarsko aktivnost in inflacijo v euroobmočju so postali zelo negotovi in so odvisni predvsem od poteka ruske vojne v Ukrajini, od učinka sedanjih sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov.^[1] Osnovna projekcija vključuje prvo oceno posledic vojne za gospodarstvo euroobmočja, ki je bila pripravljena na podlagi informacij, ki so bile na voljo do 2. marca 2022. Skokovita rast cen energentov in negativen učinek na zaupanje bosta kratkoročno precej zavirala domače povpraševanje, medtem ko bodo napovedane sankcije in strmo poslabšanje obetov za rusko gospodarstvo oslabili rast trgovinske menjave v euroobmočju. Osnovne projekcije temeljijo na predpostavkah, da so sedanje motnje v oskrbi z energenti in negativni učinki na zaupanje, povezani s konfliktom, začasni in da svetovne dobavne verige niso bistveno prizadete. Na podlagi teh predpostavk osnovne projekcije predvidevajo, da bo konflikt precej negativno vplival na rast v euroobmočju v letu 2022. Vseeno pa se bo gospodarska aktivnost v prihodnjih četrtletjih po projekcijah še naprej razmeroma močno krepila, če upoštevamo izhodiščno pozicijo gospodarstva euroobmočja z dobrimi razmerami na trgu dela in predvidenim popuščanjem zaviralnih dejavnikov, povezanih s pandemijo in ozkimi grli v dobavnih verigah. V srednjeročnem obdobju naj bi se rast približala dolgoročni povprečni stopnji kljub manj spodbujevalno naravnani javnofinančni politiki in zvišanju obrestnih mer v skladu s tehničnimi predpostavkami, ki temeljijo na pričakovanjih finančnih trgov. Gledano v celoti bo realna rast BDP po projekcijah leta 2022 v povprečju znašala 3,7%, leta 2023 2,8% in leta 2024 1,6%. V primerjavi z lanskimi decembrskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti za rast za leto 2022 popravljeni navzdol za 0,5 odstotne točke, in sicer predvsem zaradi vpliva krize v Ukrajini na cene energentov, zaupanje in trgovinsko menjavo. Popravek navzdol se deloma izravna s pozitivnim učinkom prenosa, ki izhaja iz popravkov podatkov navzgor za leto 2021. Rast v letu 2023 je bila popravljena navzdol za 0,1 odstotne točke, za leto 2024 pa je nespremenjena.

Po seriji izjemnih energetskih cenovnih šokov konflikt v Ukrajini pomeni, da bo skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, po osnovnem scenariju v prihodnjih mesecih predvidoma ostala na zelo visoki ravni, nato pa se bo počasi približevala ciljni ravni. V letu 2022 naj bi v povprečju znašala 5,1%, v letu 2023 2,1% in v letu 2024 1,9%. Kratkoročni cenovni pritiski so se precej zvišali, predvsem tisti, ki so povezani s cenami nafte in plina. Pritiski bodo po ocenah dolgotrajnejši, kot je bilo sprva pričakovano, in jih bodo le deloma odtehtali dejavniki, ki zavirajo rast, povezani z manjšim zaupanjem, in šibkejša rast trgovinske menjave zaradi konflikta. Če ne bo nadaljnjih šokov zaradi zvišanja cen primarnih surovin, bo inflacija v skupini energentov v obdobju projekcij predvidoma precej upadla. Kratkoročno je znižanje povezano z baznimi učinki, medtem ko tehnične predpostavke, ki temeljijo na terminskih cenah, vključujejo znižanje cen nafte in veleprodajnih cen plina, zato bo prispevek skupine energentov k skupni inflaciji v letu 2024 zanemarljivo majhen. Inflacija brez energentov in hrane v letu 2022 ostaja visoka (2,6%), kar odraža močnejšo dinamiko cen v storitvenih dejavnostih, v katerih je veliko medsebojnih stikov, posredne učinke višjih cen energentov ter vpliv sedanjih ozkih grl v dobavnih verigah na zvišanje inflacije. Ko bodo pritiski popustili, se bo to merilo osnovne inflacije po pričakovanjih znižalo na 1,8% v letu 2023, nato pa se bo v letu 2024 zvišalo na 1,9% zaradi okrepljenega povpraševanja, vse večjega pomanjkanja ustrezne delovne sile in nekaterih sekundarnih učinkov na plače, kar je v skladu s preteklimi vzorci. V primerjavi z decembrskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila skupna inflacija v obdobju projekcij kumulativno znatno popravljena navzgor, predvsem v letu 2022. Popravek navzgor je odraz nedavnih presenetljivih podatkov, višjih cen energetskih surovin, vztrajnejših pritiskov na rast cen zaradi motenj v dobavnih verigah in močnejše rasti plač, ki je povezana tudi z načrtovanim zvišanjem minimalne plače v Nemčiji. Pri popravku navzgor se upošteva tudi, da so se anketni kazalniki srednjeročnih inflacijskih pričakovanj nedavno vrnili na raven, skladno z inflacijskim ciljem ECB. Ti učinki so več kot odtehtali negativen vpliv na inflacijo, ki izhaja iz precej navzgor popravljenih tržnih predpostavk o obrestnih merah in iz negativnih posledic konflikta v Ukrajini za povpraševanje.

Zaradi precejšnje negotovosti, ki spremlja posledice konflikta v Ukrajini za gospodarstvo euroobmočja, sta bila poleg osnovnega scenarija pripravljena še dva scenarija. V primerjavi z osnovnim scenarijem »neugodni« scenarij predpostavlja, da bodo sprejete strožje sankcije proti Rusiji, kar bi privedlo do nekaterih motenj v svetovnih vrednostnih verigah. Zaradi vztrajnega zmanjševanja dobave ruskega plina bi se zvišali energetski stroški in zmanjšal obseg proizvodnje v euroobmočju, vendar le začasno, ker bi se ruski plin nadomestil z drugimi viri energije. Hkrati bi bile geopolitične napetosti dolgotrajnejše kot v osnovnem scenariju, kar bi privedlo do dodatnih motenj na finančnih trgih in vztrajnejše negotovosti. Po takšnem scenariju bi bila leta 2022 rast BDP v euroobmočju za 1,2 odstotne točke nižja kot v osnovnem scenariju, inflacija pa bi bila za 0,8 odstotne točke višja. V letu 2023 bi bile razlike bolj omejene. Nato bi bila v letu 2024 rast nekoliko močnejša kot v osnovnem scenariju, ker bi si gospodarstvo znova opomoglo po večjem negativnem vplivu na gospodarsko aktivnost v letih 2022 in 2023. Ko bi se naftni trg in trg plina ponovno uravnotežila, bi se veliki skoki cen energentov postopno umirili, zato bi se inflacija znižala pod raven iz osnovnega scenarija, predvsem v letu 2024. Bolj »zaostreni« scenarij poleg predpostavk iz neugodnega scenarija vključuje tudi močnejši odziv cen energentov na obsežnejše zmanjšanje ponudbe, močnejše prevrednotenje na finančnih trgih ter večje sekundarne učinke, ki izhajajo iz naraščajočih cen energentov. Po tem scenariju bi bila rast BDP v letu 2022 za 1,4 odstotne točke nižja od rasti v osnovni projekciji, inflacija pa bi bila za 2,0 odstotne točke višja. V primerjavi z osnovnim scenarijem bi bila rast precej nižja in inflacija višja tudi v letu 2023. Vztrajnejše motnje, ki jih povzroča vojna, nakazujejo, da bi bil v letu 2024 vpliv dohitevanja na rast razmeroma zmeren, medtem ko bi močnejši sekundarni učinki odtehtali negativen vpliv zniževanja cen energentov na inflacijo.

1 Realno gospodarstvo

Realna rast BDP se je v zadnjem četrtletju 2021 umirila na 0,3% ob zaostrovanju ozkih grl v dobavnih verigah, strožjih omejitvah zaradi pandemije in višjih cenah energentov, kar je večinoma v skladu s pričakovanji iz decembrskih projekcij. Zasebna potrošnja se je skrčila zaradi naraščanja števila okužb in ponovne negotovosti v zvezi s pandemijo v povezavi z upadom realnega razpoložljivega dohodka, ki ga je povzročilo zvišanje cen. Po drugi strani so naložbe in javna potrošnja pozitivno prispevale k rasti, gospodarska aktivnost pa se je vrnila na raven pred pandemijo.

Realna rast BDP bo v prvem četrtletju 2022 po pričakovanjih ostala umirjena zaradi strožjih omejitev gibanja, vztrajnih motenj v dobavnih verigah, visokih cen energentov in konflikta v Ukrajini (graf 1). Upad prodaje v trgovini na drobno v decembru 2021 (od novembra se je znižala za 2,7%) in krčenje storitev, v katerih je veliko medsebojnih stikov, zaradi strožjih omejitev gibanja ob prelomu leta sta se odrazila v negativnem učinku prenosa na rast v prvem četrtletju 2022. Ta učinek naj bi delno odtehtalo malenkostno mesečno povečanje prodaje v trgovini na drobno januarja 2022 (0,2%). Več kazalnikov prihodnjih gibanj, kot sta sestavljeni indeks vodij nabave (PMI) o gospodarski aktivnosti in kazalnik gospodarske klime Evropske komisije, je januarja in februarja večinoma ostalo na ravni iz zadnjega četrtletja 2021. Čeprav se je indeks PMI za dobavne roke dobaviteljev v predelovalnih dejavnostih januarja in februarja izboljšal, še naprej kaže na resne motnje v dobavnih verigah. Vendar so bile ankete, na katerih temeljijo ti kazalniki, izvedene še pred izbruhom konflikta v Ukrajini. Ob upoštevanju nadaljnjega energetskega šoka in negotovosti zaradi ruske invazije na Ukrajino je bila realna rast BDP za prvo četrtletje 2022 popravljena navzdol za 0,2 odstotne točke v primerjavi z decembrskimi projekcijami in bo po najnovejših podatkih predvidoma znašala 0,2%.

Obeti za gospodarsko aktivnost v euroobmočju so postali zelo negotovi in so ključno odvisni od dogodkov v Ukrajini. Zaradi vojne v Ukrajini se kratkoročni gospodarski obeti slabšajo predvsem prek kanalov trgovinske menjave, cen primarnih surovin in zaupanja. Sankcije in upad gospodarske aktivnosti v Rusiji zavirajo zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja, čeprav neposredne trgovinske povezave z Rusijo niso močne. Skokovita rast cen energentov in negativen učinek na zaupanje skupaj s poslabšanjem razpoloženja do tveganja in padcem tečajev delnic nakazujeta umirjeno domače povpraševanje. Vseeno pa se v osnovnih projekcijah predpostavlja, da bodo morebitne motnje v oskrbi z energenti, povezane s konfliktom, začasne in ne bodo pomembno dolgotrajno vplivale na gospodarsko aktivnost v euroobmočju. Okvir 3 podrobneje predstavlja, kako bo konflikt po pričakovanjih vplival na gospodarstvo euroobmočja, in opisuje dva alternativna scenarija, ki temeljita na bolj negativnih predpostavkah.

Gospodarska rast se bo predvidoma še vedno krepila od drugega četrtletja 2022, ko bodo začeli popuščati številni zaviralni dejavniki, vseeno pa bodo rast slabile negativne posledice konflikta v Ukrajini. Gledano dlje od kratkoročnega obdobja pričakovano izboljšanje temelji na več spodbujevalnih dejavnikih, kot so zmanjševanje vpliva pandemije na gospodarstvo, postopno popuščanje ozkih grl v dobavnih verigah in povečanje konkurenčnosti izvoznih cen v primerjavi s ključnimi trgovinskimi partnericami. Nasprotno pa naj bi konflikt v Ukrajini negativno vplival na rast v euroobmočju. Čeprav bo program »EU naslednje generacije« po pričakovanjih v nekaterih državah okrepil naložbe, pa umik začasnih vladnih podpornih ukrepov nakazuje, da bo javnofinančna politika predvidoma manj spodbujevalno naravnana, predvsem v letu 2022. Pogoji financiranja bodo še naprej ugodni kljub zvišanju obrestnih mer, vključenih v tehnične predpostavke. Gledano v celoti se bo realni BDP kljub slabšim kratkoročnim obetom po pričakovanjih večinoma vrnil k dinamiki, ki je bila predvidena v projekcijah pred pandemijo (graf 2).

Kljub povečani negotovosti zaradi konflikta v Ukrajini bo zasebna potrošnja med letom 2022 predvidoma okrevala in bo v obdobju projekcij še naprej v največji meri poganjala rast. Zasebna potrošnja se je v zadnjem četrtletju 2021 skrčila bolj, kot je bilo pričakovano, in je bila 2,5% nižja od ravni pred pandemijo zaradi strožjih omejitev, povezanih s pandemijo – predvsem v storitvah, v katerih je veliko medsebojnih stikov – in zviševanja cen energentov. Višje cene energentov, ki močno zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev, nakazujejo, da se bo zasebna potrošnja najverjetneje skrčila tudi v prvem četrtletju 2022. Zatem se bo zasebna potrošnja po projekcijah povečala, čeprav zmerneje, kot je bilo sprva pričakovano, kar odraža določeno mero previdnostnega varčevanja in nadaljnje podražitve energentov zaradi vojne v Ukrajini. Krepitev zasebne potrošnje temelji na predpostavkah o postopni razrešitvi pandemije, o sprostitvi omejitev na strani ponudbe proizvodov za široko porabo in o le začasnih motnjah v oskrbi z energenti zaradi konflikta v Ukrajini. Potrošnja naj bi v letu 2023 še naprej presegala gibanje realnega dohodka zaradi nadaljnjega zmanjševanja prihrankov, akumuliranih od začetka leta 2020.

Rast realnega razpoložljivega dohodka podpirajo visoki dohodki od dela, medtem ko jo višje stopnje inflacije in umikanje javnofinančnih transferjev zavirajo. Realni razpoložljivi dohodek bo v prvem četrtletju 2022 po pričakovanjih močno upadel zaradi višje inflacije in nižjih neto javnofinančnih transferjev. Od drugega četrtletja naprej bo predvidoma ponovno naraščal, k čemur bodo prispevali izboljševanje razmer na trgih dela in v manjši meri drugi osebni dohodki, kar je v skladu z zmerno rastjo gospodarske aktivnosti. Nasprotno pa bodo neto javnofinančni transferji v letu 2022 po pričakovanjih zavirali rast dohodka, ker se število ljudi v programih za ohranitev delovnih mest zmanjšuje – delavci namreč večinoma prehajajo k redni obliki zaposlitve – in se iztekajo drugi začasni javnofinančni ukrepi, povezani s pandemijo. To deloma odtehtajo novi ukrepi, katerih namen je izravnati učinek visokih cen energentov. Visoka inflacija slabi realni razpoložljivi dohodek močneje, kot je bilo sprva pričakovano, zato prispeva k njegovem znižanju v letu 2022.

Stopnja varčevanja gospodinjstev bo predvidoma upadla pod predkrizno raven, nato pa se bo proti koncu obdobja projekcij stabilizirala. Stopnja varčevanja bo po pričakovanjih upadala vse leto 2022 in je bila tako od prejšnjih projekcij popravljena rahlo navzdol. Medtem ko se zaradi konflikta v Ukrajini povečuje negotovost, kar bi običajno privedlo do povečanja obsega previdnostnega varčevanja, pa večjo negotovost več kot odtehtajo prihranki gospodinjstev, s katerimi ta vsaj delno blažijo negativne učinke energetskega šoka na realno rast potrošnje. Normalizacija varčevanja med potrošniki odraža sprostitev zajezitvenih ukrepov in zmanjšanje previdnosti, povezane s pandemijo. Stopnja varčevanja se bo od sredine leta 2023 po projekcijah večinoma stabilizirala na ravni, nižji od dolgoročne povprečne ravni. Stopnja varčevanja, ki se vztrajno giblje rahlo pod dolgoročno povprečno ravnijo, odraža delno zmanjšanje presežnih prihrankov gospodinjstev, ki so se akumulirali od začetka pandemije. Vseeno pa je ta učinek manjši zaradi negotovosti, ki so jo povzročili dogodki v Ukrajini, in zaradi koncentracije presežnih prihrankov v premožnejših in starejših gospodinjstvih z nižjo nagnjenostjo k potrošnji, medtem ko so gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih še naprej bolj izpostavljena energetskemu cenovnemu šoku, med drugim tudi zaradi nižjih likvidnostnih rezerv.^[2]

Stanovanjske naložbe bodo kratkoročno predvidoma ostale pozitivne, nato pa se bodo v preostanku obdobja projekcij umirile. Stanovanjske naložbe so se v zadnjem četrtletju 2021 rahlo zvišale, kar je bilo večinoma v skladu s pričakovanji v decembrskih projekcijah, pri čemer je pomanjkanje delovne sile in surovin zaviralo aktivnost na stanovanjskih trgih. Kljub vojni v Ukrajini se bo rast stanovanjskih naložb po projekcijah kratkoročno nadaljevala zaradi še vedno izrazitega povpraševanja – ki ga podpira predvsem močno povpraševanje gospodinjstev z višjim dohodkom – in nekaterih negotovih znakov, da se bodo omejitve na strani ponudbe zmanjšale. Po kratkem obdobju dohitevanja, v katerem se bodo omejitve na strani ponudbe po pričakovanjih izraziteje zmanjšale, naj bi se rast stanovanjskih naložb v preostanku obdobja projekcij umirila. Vseeno bodo k njej še naprej prispevali učinki pozitivnega Tobinovega kvocienta q in zviševanje razpoložljivega dohodka, medtem ko bodo pogoji financiranja postali nekoliko manj ugodni.

Podjetniške naložbe se bodo v obdobju projekcij predvidoma povečale in bodo kljub konfliktu v Ukrajini predstavljale vse večji delež realnega BDP, ker se bodo ozka grla v dobavnih verigah zmanjševala in se bodo izplačevala sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«. Po začasnem upadu v tretjem četrtletju 2021, ki je bil predvsem posledica ozkih grl na strani ponudbe, so se podjetniške naložbe v zadnjem četrtletju 2021 po ocenah vrnile k bolj dinamični rasti. Čeprav sta se negotovost in volatilnost na finančnih trgih zaradi konflikta v Ukrajini povečali, še vedno visoko zaupanje podjetij in velika izkoriščenost zmogljivosti ter boljša ocena o obsegu novih naročil med proizvajalci proizvodov za investicije kratkoročno kažejo na vztrajno pozitivno rast. Ko se bodo motnje v dobavnih verigah zmanjšale, bo rast naložb predvidoma ostala dinamična, čeprav jo bodo najverjetneje zavirali zvišanje cen primarnih surovin, negativni učinki na zaupanje in motnje v trgovinski menjavi, ki so povezani s konfliktom. Podjetniške naložbe bosta v obdobju projekcij po pričakovanjih spodbujala tudi pozitiven vpliv programa »EU naslednje generacije« in predvidena rast dobička v letu 2022 in pozneje. Podjetniške naložbe bodo poleg tega srednjeročno še dodatno spodbujali višji izdatki, povezani razogljičenjem evropskega gospodarstva. Zato naj bi v obdobju projekcij predstavljale vse večji delež realnega BDP.

Zaradi konflikta v Ukrajini se okrevanje trgovinske menjave kratkoročno upočasnjuje, čeprav se bo po pričakovanjih zagon okrepil proti koncu leta 2022. Potem ko je zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja konec leta 2021 kazalo znake okrevanja, se zaradi vojne v Ukrajini poslabšujejo kratkoročni obeti za izvoz euroobmočja. Večja cenovna konkurenčnost in pričakovano okrevanje storitvene menjave naj bi deloma odtehtala zaviralne dejavnike, povezane s konfliktom. Zato je bila četrtletna stopnja rasti izvoza euroobmočja za leto 2022 popravljena navzdol. Vseeno pa je bila medletna stopnja rasti popravljena navzgor zaradi pozitivnih učinkov prenosa, ki izhajajo iz popravkov navzgor v drugi polovici leta 2021. Kar zadeva uvoz, bo kratkoročno šibkejša dinamika gospodarske aktivnosti v euroobmočju najverjetneje privedla do nižjih stopenj rasti. Zato bo neto izvoz po pričakovanjih le malce prispeval k rasti BDP v letu 2022. Vseeno pa kratkoročni obeti ostajajo slabši zaradi precejšnjih navzdol usmerjenih tveganj, povezanih z motnjami v dobavnih verigah, ki so posledica pomanjkanja ključnih vhodnih surovin iz Rusije. Če se bodo učinki konflikta, omejitve na strani ponudbe in omejitve zaradi pandemije iztekli, se bo trgovinska menjava v euroobmočju od druge polovice leta 2022 začela vračati k dolgoročni dinamiki rasti. Močno zvišanje zaznamuje deflatorje v trgovinski menjavi po energetskem cenovnem šoku, predvsem na strani uvoza, in bo vztrajalo še vse leto 2022. To bi obenem najverjetneje pomenilo tudi veliko poslabšanje pogojev menjave in trgovinske bilance v euroobmočju, ki se bodo predvidoma normalizirali šele od leta 2023.

Razmere na trgu dela se še naprej krepijo. Zaposlenost se je v zadnjem četrtletju 2021 zvišala za 0,5%, stopnja brezposelnosti pa se je še dodatno znižala. Zaposlenost bo v obdobju projekcij predvidoma še naraščala kljub nekaterim pritiskom na zniževanje, ki izhajajo iz povečane negotovosti zaradi vojne v Ukrajini. Obenem bo kratkoročno najverjetneje zaznati negativen vpliv na stopnjo brezposelnosti, vseeno pa se bo povprečna letna stopnja do leta 2024 po projekcijah znižala na 7,0%. K znižanju bo prispevalo predvsem predvideno močno povpraševanje po delovni sili v skladu z nadaljnjim gospodarskim okrevanjem.

Rast produktivnosti dela naj bi se v obdobju projekcij postopno zniževala proti dolgoročnemu povprečju. Po začasnem upadu, povezanem z upočasnjevanjem gospodarske aktivnosti, bo produktivnost dela po pričakovanjih ponovno pridobila zagon zaradi močnejše gospodarske rasti, nato pa se postopno normalizirala proti dolgoročnemu povprečju iz časa pred pandemijo. Produktivnost dela (na zaposlenega) bo do konca obdobja projekcij predvidoma okrog 4,6% višja od predkrizne ravni.

V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila realna rast BDP popravljena navzdol za 0,5 odstotne točke za leto 2022 in za 0,1 odstotne točke za leto 2023, za leto 2024 pa je ostala nespremenjena. Slabši obeti za leto 2022 odražajo predvsem vpliv ukrajinske krize na cene energentov, zaupanje in trgovinsko menjavo, deloma pa jih izravnava pozitiven učinek prenosa, ki izhaja iz popravkov podatkov navzgor za leto 2021. V letih 2023 in 2024 bodo spodbujevalni vpliv večje cenovne konkurenčnosti, povezan z večjimi stroškovnimi pritiski v nekaterih ključnih trgovinskih partnericah, večinoma odtehtale predpostavke o višjih obrestnih merah in negativen vpliv višjih cen energentov.

2 Javnofinančni obeti

V primerjavi z lanskimi decembrskimi projekcijami so v osnovni scenarij vključeni nekateri dodatni javnofinančni spodbujevalni ukrepi. Po veliki ekspanziji v letu 2020 se je naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju, prilagojena za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«, leta 2021 po ocenah zaostrila. To je predvsem posledica dodatnih prihodkov in drugih dejavnikov, ki se pogosto pojavijo med okrevanjem. Naravnanost javnofinančne politike se bo po trenutnih projekcijah v letu 2022 še dodatno zaostrila zaradi izteka precejšnjega dela izredne pomoči ob pandemiji, v preostalem obdobju projekcij pa bo zaostrovanje precej manjše. V primerjavi z lanskimi decembrskimi projekcijami bo naravnanost javnofinančne politike v letu 2022 približno 0,2 odstotne točke BDP ohlapnejša, v obdobju 2023–2024 pa večinoma nespremenjena. Popravki za leto 2022 so med drugim posledica dodatnih spodbujevalnih ukrepov, ki so jih vlade sprejele v odgovor na val različice omikron, in novih ukrepov, katerih namen je kompenzirati višje cene energentov, ter tudi rezultat manjših prihodkov po povečanju v letu 2021. Dodatno javnofinančno spodbudo delno odtehta počasnejša rast odhodkov, zlasti državne potrošnje in transferjev. Javnofinančne predpostavke in projekcije trenutno spremlja visoka stopnja negotovosti, povezana z vojno v Ukrajini, pri čemer se ocenjuje, da so tveganja nagnjena v smeri uvedbe dodatnih spodbujevalnih ukrepov.

Proračunski saldo euroobmočja se bo v obdobju do leta 2024 po projekcijah še naprej vztrajno izboljševal, vendar manj, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Proračunski primanjkljaj v euroobmočju je po ocenah v letu 2021 ostal visok, potem ko je leta 2020 dosegel najvišjo vrednost. V obdobju projekcij znatno izboljšanje proračunskega salda podpirata predvsem ciklična komponenta in nižji ciklično prilagojeni primarni primanjkljaj. Proračunski saldo naj bi ob koncu obdobja projekcij znašal −2% BDP in tako ostal pod predkrizno ravnijo. Po skokovitem porastu v letu 2020 se bo skupni javni dolg euroobmočja po pričakovanjih zniževal v celotnem obdobju projekcij in leta 2024 dosegel približno 89% BDP, kar je višje od ravni pred pandemijo. Znižanje je predvsem odraz ugodnih razlik med obrestno mero in stopnjo rasti pa tudi prilagoditve med primanjkljajem in dolgom, ki skupaj več kot izravnajo vztrajen, a vse nižji primarni primanjkljaj. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bil ocenjeni proračunski saldo za leto 2021 precej popravljen navzgor, in sicer tako zaradi višjega deleža prihodkov v razmerju do BDP kot tudi zaradi manjšega deleža odhodkov v razmerju do BDP. Kljub višji izhodiščni ravni naj bi bil proračunski saldo leta 2024 po sedanjih projekcijah nižji, kot je bilo predvideno decembra, potem ko so se makroekonomski obeti zaradi vojne v Ukrajini poslabšali, plačila obresti kot delež BDP pa so bila popravljena navzgor. Gibanje skupnega deleža javnega dolga v euroobmočju je bilo popravljeno navzdol za celotno obdobje projekcij, in sicer predvsem zaradi ugodnih baznih učinkov iz leta 2021.

3 Cene in stroški

Skupna inflacija je februarja 2022 dosegla 5,8%, po projekcijah pa bo ostala povišana tudi v prihodnjih četrtletjih (graf 3). Skupno inflacijo poganja predvsem inflacija v skupini energentov, ki se je februarja povzpela na okoli 32%, k čemur so največ prispevale višje tarife za plin in elektriko. Ti dve komponenti bosta po pričakovanjih vzdrževali inflacijo v skupini energentov na visoki ravni vse leto. Nasprotno naj bi se prispevek goriv v letu 2022 zmanjšal zaradi baznih učinkov in predpostavljene navzdol usmerjene dinamike cen nafte. Tarife za elektriko in plin so januarja zabeležile visoko medmesečno rast, saj so bile cene v številnih državah v novem letu določene na novo, tekom leta pa se pričakuje nadaljnja rast, saj se skokovit porast veleprodajnih terminskih cen plina, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini, postopoma prenaša na potrošnike (čeprav bazni učinki kažejo na določeno znižanje medletne stopnje inflacije proti koncu leta). Inflacija brez energentov in hrane bo v letu 2022 predvidoma znašala 2,6%, in sicer zaradi visokega povpraševanja, posrednih učinkov višjih cen energentov in cenovnih pritiskov vzdolž cenovne verige, ki so povezani z ozkimi grli v dobavi. Rast inflacije v skupini hrane se je februarja povečala na 4,1% in bo po pričakovanjih ostala visoka vse leto 2022, in sicer zaradi visokih cen primarnih surovin ter izrednega zvišanja cen plina in električne energije, ki predstavljajo približno 90% skupnih energetskih stroškov v industriji predelane hrane in so pomemben dejavnik tudi v proizvodnji gnojil. Skupna inflacija naj bi se v drugi polovici leta znižala zaradi velikih negativnih baznih učinkov in predpostavljene navzdol usmerjene dinamike cen nafte.

Inflacija, ki bo v letu 2022 v povprečju predvidoma znašala 5,1%, bo v letu 2023 po projekcijah upadla na 2,1%, v letu 2024 pa na 1,9%. K znižanju skupne inflacije v obdobju projekcij bo prispeval strm upad inflacije v skupini energentov v skladu s predpostavko, da bodo cene nafte in plina sledile navzdol usmerjeni dinamiki krivulje terminskih pogodb, kljub določenemu vplivu na rast cen, ki izhaja iz (i) odprave začasnih javnofinančnih ukrepov za znižanje cen energentov v letu 2023, (ii) nacionalnih podnebnih ukrepov v obdobju 2023–2024 ter (iii) zapoznelih učinkov pretekle visoke rasti veleprodajnih cen plina. Inflacija v skupini hrane naj bi se v obdobju projekcij ravno tako znižala. Inflacija brez energentov in hrane se bo po projekcijah nekoliko umirila in naj bi v letu 2023 znašala 1,8%, nato pa naj bi se v letu 2024 zvišala na 1,9%. Začetno umirjanje je posledica pojemanja pritiskov na rast cen, ki izhajajo iz ozkih grl v dobavnih verigah, saj se bodo ta počasi odpravljala, iz ponovnega odpiranja gospodarstva ter iz baznih učinkov. Medtem ko bi negativni vpliv vojne v Ukrajini na gospodarsko rast lahko nekoliko zaviral rast cen, pa bodo to verjetno odtehtali posredni učinki višjih cen energentov, ki jih je sprožil konflikt. Rahlo povečanje v letu 2024 je skladno z zaostrovanjem razmer na trgu proizvodov in trgu dela, z določenimi sekundarnimi učinki na plače, ki so posledica skoka inflacije v letih 2021 in 2022, ter z dolgoročnejšimi inflacijskimi pričakovanji, ki so zasidrana na ravni 2-odstotnega inflacijskega cilja ECB. Osnovne projekcije spremlja precejšnja negotovost zaradi vojne v Ukrajini, zlasti ob nadaljevanju visoke rasti cen energentov po datumu, ko so bile določene temeljne tehnične predpostavke. Alternativna scenarija, predstavljena v okvirju 3, vključujeta visoke cene energentov.

Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega bo v letu 2022 po projekcijah znašala 3,6%, nato naj bi se v letu 2024 znižala na 2,9%, vendar bo ostala nad dolgoročnim povprečjem, zabeleženim od leta 1999 dalje (2,2%). Čeprav naj bi se sredstva za zaposlene na zaposlenega, katerih gibanje je bilo zaradi ukrepov v letu 2021 precej izkrivljeno, nekoliko znižala, se bodo stroški dela na enoto proizvoda predvidoma zvišali, k čemur bo prispevala nižja rast produktivnosti na zaposlenega. Nadpovprečna rast plač odraža zaostrovanje razmer na trgu dela, pričakovano zvišanje minimalne plače v Nemčiji oktobra 2022 ter določene sekundarne učinke zaradi visokih stopenj inflacije.

Zunanji cenovni pritiski bodo v letu 2022 predvidoma precej močnejši od domačih, vendar bodo v zadnjih letih obdobja projekcij upadli na znatno nižjo raven. Medletna stopnja rasti uvoznega deflatorja bo predvidoma znašala 8,2% v letu 2022, kar je predvsem posledica višjih cen nafte in drugih primarnih surovin razen energentov ter tudi posledica določenega zvišanja vhodnih stroškov zaradi nezadostne ponudbe. Od leta 2023 dalje se bo rast uvoznih cen predvidoma umirila in v letu 2024 znašala 0,7%.

V primerjavi z decembrskimi projekcijami so bili inflacijski obeti za leto 2022 popravljeni navzgor za 1,9 odstotne točke, za leto 2023 za 0,3 odstotne točke in za leto 2024 za 0,1 odstotne točke. Tri četrtine kumulativnega popravka se nanaša na volatilni skupini energentov in hrane, preostala četrtina pa na projekcijo inflacije brez energentov in hrane. Popravki so posledica nedavnih presenetljivo visokih podatkov, večjih in vztrajnejših pritiskov na zvišanje inflacije, ki izhajajo iz cen energentov (zaradi konflikta v Ukrajini) in motenj v dobavnih verigah, ter močnejše rasti plač, ki je med drugim povezana z načrtovanim zvišanjem minimalne plače v Nemčiji. Pri popravku navzgor se je upoštevalo tudi, da so se anketni kazalniki srednjeročnih inflacijskih pričakovanj nedavno vrnili na raven, ki je skladna z inflacijskim ciljem ECB. V zadnjih letih obdobja projekcij ti učinki več kot odtehtajo negativen vpliv na inflacijo, ki izhaja iz precej navzgor popravljenih tržnih predpostavk o obrestnih merah in negativnih posledic konflikta v Ukrajini za povpraševanje.