Izjava o strategiji denarne politike ECB

1. Obdobje nizke inflacije in hitro zvišanje inflacije po pandemiji sta jasno pokazala, kako pomembna je strategija denarne politike, ki Svetu ECB omogoča, da se učinkovito odziva na večje spremembe v okolju inflacije. Sedanji strukturni premiki, ki jih povzročajo geopolitična dogajanja, digitalizacija, umetna inteligenca, demografija, ogrožanje vzdržnosti okolja in spremembe v mednarodnem finančnem sistemu, napovedujejo, da bo okolje inflacije tudi v prihodnje ostalo negotovo in morda postalo še bolj volatilno, z večjimi odstopanji od ciljne ravni v obe smeri, kar bo oteževalo izvajanje denarne politike. Odpornejša finančna arhitektura – okrepljena z nadaljnjim razvojem unije prihrankov in naložb, dokončanjem bančne unije in uvedbo digitalnega eura – bi prispevala tudi k učinkovitosti denarne politike v tem okolju velikih sprememb.
2. Strategijo denarne politike ECB usmerja in hkrati tudi zamejuje njen mandat, ki ga določata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije. Poglavitni cilj ECB je ohranjanje cenovne stabilnosti v euroobmočju. Če to ni v nasprotju s ciljem cenovne stabilnosti, Eurosistem podpira tudi splošne ekonomske politike v Evropski uniji, da bi prispeval k doseganju ciljev Unije, kot so opredeljeni v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ti cilji so uravnotežena gospodarska rast, zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in družbeni napredek, ter visoka raven varstva in izboljševanje kakovosti okolja. Eurosistem prispeva tudi k temu, da pristojni organi nemoteno izvajajo svoje politike na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.
3. Svet ECB potrjuje, da harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) ostaja ustrezno merilo za ocenjevanje njegove uspešnosti pri doseganju cenovne stabilnosti. Kljub temu še vedno meni, da bi stopnjo inflacije, ki je relevantna za gospodinjstva, bolje predstavljal indeks, ki vključuje stroške, povezane s stanovanjskimi nepremičninami, v katerih bivajo lastniki. Pri presojanju denarne politike zato v širšem naboru dodatnih inflacijskih kazalnikov kot koristno vrednost za navzkrižno preverjanje upošteva tudi merila inflacije, ki vključujejo ocene stroškov stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki.
4. Varnostna rezerva v inflacijskem cilju, ki je določen nad nič odstotkov, pozitivno vpliva na trendno raven nominalnih obrestnih mer, kar daje denarni politiki manevrski prostor za znižanje obrestnih mer v primeru neugodnih gibanj ter predstavlja varnostno mrežo pred tveganjem deflacije. Efektivna spodnja meja nominalnih obrestnih mer namreč omejuje izvajanje denarne politike v primeru večjih dezinflacijskih šokov. Varnostna rezerva v inflacijskem cilju je upravičena tudi zaradi lažjega makroekonomskega in medsektorskega prilagajanja znotraj euroobmočja, nominalnih rigidnosti navzdol in pristranskosti pri merjenju.
5. Svet ECB meni, da se cenovna stabilnost najbolje vzdržuje z inflacijskim ciljem, ki je določen na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. Zavezanost Sveta ECB temu cilju je simetrična. Simetrija pomeni, da Svet ECB obravnava negativna in pozitivna odstopanja od tega cilja kot enako nezaželena. Dvoodstotni inflacijski cilj zagotavlja tudi jasno točko, pri kateri se lahko sidrajo inflacijska pričakovanja, kar je bistveno za ohranjanje cenovne stabilnosti.
6. Svet ECB se zaveda, da je za ohranjanje simetrije inflacijskega cilja pomembno, da se denarna politika odločno in vztrajno odziva na velika in trajnejša odstopanja inflacije od ciljne ravni v eno ali drugo smer, saj s tem preprečuje, da bi se odstopanja zakoreninila zaradi odsidranja inflacijskih pričakovanj. V primeru večjih dezinflacijskih šokov je treba upoštevati efektivno spodnjo mejo nominalnih obrestnih mer. V primeru večjih inflacijskih šokov je treba upoštevati možnost nelinearnega vpliva na oblikovanje cen in plač.
7. Svet ECB potrjuje usmeritev denarne politike na srednjeročno obdobje. Takšna usmeritev dopušča neogibna kratkoročna odstopanja inflacije od ciljne ravni, upošteva pa tudi zakasnitve in negotovosti pri transmisiji denarne politike v gospodarstvo in v inflacijo. Prožnost srednjeročne usmeritve pomeni, da je ustrezen odziv denarne politike na odstopanja od cilja pogojen s konkretnimi razmerami in odvisen od vira, velikosti in trajanja odstopanja. V kolikor ostajajo inflacijska pričakovanja zasidrana, časovna prožnost poleg tega omogoča Svetu ECB, da v odločitvah o denarni politiki upošteva tudi druge dejavnike, ki so relevantni za doseganje cenovne stabilnosti.
8. Svet ECB je odločen izvajati denarno politiko tako, da se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov. Glavni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Svet ECB lahko glede na razmere uporablja tudi druge instrumente, da bi usmerjal naravnanost denarne politike, kadar so ključne obrestne mere blizu spodnje meje, ali zato, da bi ohranjal nemoteno delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike. Takšni instrumenti so operacije dolgoročnejšega refinanciranja, nakupi vrednostnih papirjev, negativne obrestne mere in prihodnja usmeritev denarne politike. Svet ECB se bo še naprej prožno odzival na nove izzive ter za doseganje cilja cenovne stabilnosti po potrebi uporabljal nove instrumente, kot je med drugim pokazal leta 2022 z uvedbo instrumenta za zaščito transmisije. Instrumenti bodo izbrani, zasnovani in uporabljeni tako, da se bo z njimi mogoče prožno odzivati na nove šoke in da bodo usklajeni s predvidenim ciljem, ki je – odvisno od celovite ocene sorazmernosti – bodisi kalibracija naravnanosti denarne politike bodisi zaščita transmisijskega mehanizma denarne politike.
9. Svet ECB sprejema odločitve o denarni politiki, vključno s presojo sorazmernosti odločitev in njihovih stranskih učinkov, na podlagi integrirane ocene vseh relevantnih dejavnikov. V presoji upošteva ne le najverjetnejše gibanje inflacije in gospodarstva, pač pa tudi spremljajoča tveganja in negotovost, pri čemer ustrezno uporablja scenarije in analize občutljivosti. Integrirana ocena temelji na dveh soodvisnih analizah, ki sta ekonomska analiza ter denarna in finančna analiza. V sklopu tega okvira se ekonomska analiza osredotoča na realna in nominalna gospodarska gibanja, medtem ko denarna in finančna analiza proučuje denarne in finančne kazalnike, s poudarkom na delovanju transmisijskega mehanizma denarne politike in možnih tveganjih za srednjeročno cenovno stabilnost, ki jih povzročajo finančna neravnovesja in denarni dejavniki. Vseprisotna vloga makro-finančnih povezav v ekonomskih, denarnih in finančnih gibanjih terja, da se v celoti upoštevajo soodvisnosti med obema analizama. Okvir upošteva, da je pomembno spremljati tako transmisijski mehanizem kot tudi možne stranske učinke kalibriranja instrumentov denarne politike, obenem pa priznava dejstvo, da je finančna stabilnost predpogoj za cenovno stabilnost. Pri tem je odpornost finančnega sektorja nujen pogoj, da se prepreči potencialni konflikt med cenovno in finančno stabilnostjo. Svet ECB sistematično v rednih presledkih ocenjuje interakcijo med denarno politiko in finančno stabilnostjo.
10. Podnebne spremembe imajo daljnosežne posledice za finančno stabilnost, saj vplivajo na strukturo in ciklično dinamiko gospodarstva in finančnega sistema. Spoprijemanje s podnebnimi spremembami je svetovni izziv in ena od prednostnih nalog Evropske unije. Svet ECB je v okviru svojega mandata trdno odločen, da bo Eurosistem v skladu s cilji in prizadevanji EU v celoti upošteval posledice, ki jih imajo podnebne spremembe in degradacija narave za denarno politiko in centralno bančništvo.
11. Jasno obveščanje javnosti o sklepih o denarni politiki in razlogih zanje, ki poteka z izjavo o denarni politiki, tiskovno konferenco, ekonomskim biltenom in povzetki razprav o denarni politiki, podpira učinkovitost denarne politike ECB. Te oblike obveščanja dopolnjujejo manj podrobne in vizualizirane različice sporočil o denarni politiki, namenjene širši javnosti, kar je bistveno za to, da javnost razume ukrepe ECB in jim zaupa. Svet ECB bo tudi v prihodnje prilagajal svoj pristop v skladu s spreminjanjem oblik komunikacije.
12. Svet ECB namerava periodično ocenjevati ustreznost strategije denarne politike. Naslednja ocena bo predvidoma opravljena leta 2030.