Povzetek
V Evropi ljudje na prodajnih mestih najpogosteje plačujejo z gotovino.[1] Zato mora biti vzpostavljena potrebna infrastruktura gotovinskega cikla z dovolj razvejanim distribucijskim sistemom, ki ljudem in podjetjem omogoča, da prek omrežja bankomatov, bančnih poslovalnic in drugih točk dostopajo do gotovine. Ljudje potrebujejo gotovino, ki jo trgovci na drobno sprejemajo, trgovci na drobno pa potrebujejo ustrezno infrastrukturo, ki jim omogoča, da prejeto gotovino polagajo na bančni račun.
Za ohranjanje zaupanja v eurske bankovce in zanesljivo delovanje gotovinskega cikla je treba poleg dobro delujoče infrastrukture upoštevati tudi mnoge druge vidike, kot sta kakovost in varnost bankovcev. Da bi bili bankovci varni za uporabo in ne bi imeli negativnega vpliva na okolje, je zato treba upoštevati tudi okoljske, zdravstvene in varnostne vidike. Okoljski vidiki eurskih bankovcev in gotovinskega cikla so prednostna naloga Eurosistema že vse od uvedbe eura v letu 2002, hkrati pa tudi ključni element njegove strategije o gotovini.[2] Zato si Eurosistem ves čas prizadeva in si bo prizadeval tudi v prihodnje, da zmanjša vpliv eurskih bankovcev na okolje.
Po uvedbi druge serije eurskih bankovcev – serije Evropa – je ECB začela izvajati novo študijo, da bi ocenila, kako eurski bankovci kot plačilno sredstvo vplivajo na okolje.[3] Študija temelji na metodologiji Evropske komisije o okoljskem odtisu izdelka.[4]
Študija ima dva cilja: (i) celovito preučiti, kako vsaka od dejavnosti v gotovinskem ciklu, od pridobivanja surovin in izdelave do končnega uničenja eurskih bankovcev, vpliva na okolje, ter (ii) meriti potencialni vpliv bankovcev kot plačilnega instrumenta na okolje, da bi odkrili še dodatne vidike v življenjskem ciklu bankovcev, ki bi jih bilo mogoče izboljšati, da bi zmanjšali okoljski odtis eurskih bankovcev.
Študija je pokazala, da enotni skupni rezultat za povprečno letno vrednost gotovinskih plačil na prebivalca euroobmočja v letu 2019 znaša 101 mikrotočko (µPt). Ta rezultat je zelo nizek in je enak, kot če bi prebivalec euroobmočja s standardnim avtom prevozil 8 km. To predstavlja 0,01% skupnega vpliva na okolje, ki ga z letno potrošnjo dejavnosti ustvari vsak prebivalec euroobmočja.[5] Za dodatno ponazoritev je rezultate letne vrednosti plačil z eurskimi bankovci smiselno primerjati z rezultati drugih vsakodnevnih izdelkov, denimo bombažne majice,[6] ki gre eno leto vsak teden enkrat v pranje (primerljivo s 55 prevoženimi kilometri), ali plastenk vode,[7] ki jih prebivalec euroobmočja porabi v enem letu (enako 272 prevoženim kilometrom), kot je prikazano na spodnji sliki.
Slika 1
Primerjava okoljskega odtisa eurskih bankovcev in drugih pogosto uporabljenih izdelkov
Glavne dejavnosti, ki ustvarjajo okoljski odtis eurskih bankovcev, so električno napajanje bankomatov (37%), prevoz bankovcev (35%), obdelava bankovcev v fazi distribucije (10%), izdelava papirja (9%) in preverjanje pristnosti bankovcev na prodajnem mestu v fazi uporabe (5%).
Od leta 2004 se izvajajo različni ukrepi za zmanjšanje okoljskega odtisa eurskih bankovcev. Tako je Eurosistem uvedel prepoved odlaganja odpadnega materiala od bankovcev na odlagališčih za odpadke in uvedel pobude, kot je program trajnostnega bombaža.[8] Poleg tega so proizvajalci bankomatov in kreditne institucije vložili veliko truda v zmanjšanje vpliva bankomatov na okolje. Naša študija kaže, da so izboljšave energetske učinkovitosti bankomatov prispevale k temu, da se je enotni skupni rezultat gotovinskega cikla med letoma 2004 in 2019 znižal za 35%.[9] Nadalje se poleg optimizacije samega prevoza bankovcev preučujejo tudi drugi načini za zmanjšanje vpliva prevoza na okolje in uporaba bolj trajnostnih goriv.
Čeprav je okoljski vpliv plačevanja z eurskimi bankovci na splošno zelo majhen, si Eurosistem prizadeva, da bi ga še dodatno zmanjšal. V ta namen veliko vlaga v raziskave in razvoj, ob tem pa zagotavlja, da gotovina ostaja vsesplošno dostopna javnosti. Rezultate raziskav in razvoja bo upošteval pri razvoju prihodnje serije eurskih bankovcev, da bi bili bankovci še bolj prijazni do okolja. Podobne ali delne študije bo Eurosistem izvajal tudi v prihodnje, zlasti če bo prišlo do večjih sprememb v gotovinskem ciklu.
© Evropska centralna banka, 2023
Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu
Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).
HTML ISBN , ISSN 978-92-899-6297-1, doi:10.2866/36204, QB-09-23-503-SL-Q
Glej »Study on the payment attitudes of consumers in the euro area (SPACE)«, ECB, Frankfurt na Majni, 2022.
Cilj strategije Eurosistema o gotovini je zagotoviti, da gotovina ostane zlahka dostopna vsem ter da se še naprej sprejema kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti.
Študija obravnava gotovinski cikel pred epidemijo koronavirusa (tj. v letu 2019), kar omogoča, da uporabljamo podatke, na katere niso vplivale omejitve zaradi epidemije.
Študija okoljskega odtisa izdelka temelji na metodologiji ocene življenjskega kroga, saj obravnava 16 vnaprej določenih kategorij vpliva na okolje, kot so podnebne spremembe zaradi izpustov toplogrednih plinov, tanjšanje ozonskega plašča, raba zemljišč in vode ter izčrpavanje virov. Popoln seznam obravnavanih kategorij vplivov je v Prilogi A.
Platforma o okoljskem odtisu potrošnje kaže vpliv potrošnje v EU na področjih prehrane, mobilnosti, stanovanj, gospodinjskih potrebščin in naprav.
Glej referenčno študijo o bombažni majici na spletni strani o rezultatih pilotne faze študije o okoljskem odtisu izdelkov, Evropska komisija, Bruselj 2022.
Glej referenčno študijo o ustekleničeni vodi na spletni strani o rezultatih pilotne faze študije o okoljskem odtisu izdelkov, Evropska komisija, Bruselj 2022.
Program trajnostnega bombaža je program, ki ga je Eurosistem uvedel leta 2014, da bi v proizvodnji eurskih bankovcev konvencionalna bombažna vlakna postopno nadomestil s 100% trajnostnimi bombažnimi vlakni.
Poraba električne energije bankomatov je bila vzeta iz študije o oceni življenjskega kroga izdelkov iz leta 2004.