Leto 2023 na kratko

ECB je v letu 2023 utrdila napredek v boju proti inflaciji v euroobmočju. Na začetku leta je bila skupna inflacija še vedno blizu rekordno visoke ravni. Zaradi negativnih učinkov prejšnjih šokov na strani ponudbe in povpraševanja, ki so se sicer zmanjševali, so se cene še zmeraj zviševale. Vendar sta dve ključni gibanji utrli pot strmemu znižanju inflacije med letom.

Prvič, učinki preteklih šokov so začeli popuščati. Cene energentov, ki so zaradi ruske neupravičene vojne proti Ukrajini poskočile, so strmo upadle, ozka grla v svetovnih dobavnih verigah pa so se še dodatno sprostila. Tako je upad cen energentov predstavljal polovico znižanja inflacije v letu 2023. Drugič, ECB je še naprej zaostrovala denarno politiko, kar je k nadaljnjemu znižanju inflacije prispevalo z zaviranjem povpraševanja. Vse skupaj smo od januarja do septembra obrestne mere zvišali za dodatnih 200 bazičnih točk.

V zelo negotovem okolju smo se o obrestnih merah denarne politike še naprej odločali na podlagi podatkov. Za natančno kalibracijo tega, koliko se morajo zvišati obrestne mere, smo uvedli tri merila: inflacijski obeti, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Do septembra so se inflacijski obeti izboljšali, prenos denarne politike pa je bil intenziven. Vseeno pa je osnovna inflacija ostala povišana in domači cenovni pritiski so bili močni.

Na podlagi tega smo se odločili, da so ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki bo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevala k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. Hkrati smo se zavezali, da bomo obrestne mere ohranili na teh ravneh tako dolgo, kot bo potrebno, medtem ko se bomo o ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike še naprej odločali na podlagi podatkov in enakih meril.

Obenem smo pospešili normalizacijo Eurosistemove bilance, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno naravnanostjo denarne politike. Bilanca se je v letu 2023 zmanjšala za več kot 1 bilijon EUR, pri čemer je bil velik del zmanjšanja posledica zapadlih in predčasnih odplačil v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Tekom leta smo tudi zaključili ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Poleg tega smo decembra napovedali postopno prenehanje ponovnega investiranja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Ob utrjevanju napredka v boju proti inflaciji smo okrepili prizadevanja, da pri opravljanju svojih nalog upoštevamo podnebna tveganja. Marca smo objavili prva podnebna finančna razkritja v zvezi z Eurosistemovimi imetji vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Ogljična intenzivnost ponovnega investiranja glavnic vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se je zmanjšala za okrog dve tretjini v 12 mesecih od oktobra 2022, ko smo ponovno investiranje začeli nagibati v korist izdajateljev, ki so podnebno uspešnejši.

Leta 2023 je bil dosežen občuten napredek na še enem področju, ki je ključnega pomena za naše delo: marca je začel delovati naš novi sistem za plačila velikih vrednosti T2. Sistem T2 prispeva k harmonizaciji in učinkovitosti evropskih finančnih trgov, saj uvaja nov sistem bruto poravnave v realnem času – s katerim se nadomešča sistem TARGET2, ki je deloval od leta 2007 – in poenostavlja upravljanje likvidnosti v centralnobančnem denarju.

Začeli smo tudi s pripravljalno fazo v projektu digitalnega eura. Ta faza se je začela novembra po uspešni dvoletni fazi proučevanja in bo postavila temelje za morebitno izdajo digitalnega eura. Digitalni euro gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval. Med državljani euroobmočja gotovina ostaja najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo in jasna večina meni, da je pomembno imeti možnost plačevanja v gotovini.

ECB deloma iz tega razloga pripravlja novo serijo eurskih bankovcev – ki so najbolj oprijemljiv in viden simbol evropske enotnosti. Svet ECB je na podlagi rezultatov dveh javnih anket, izvedenih poleti 2023, kot dve možni temi za novo serijo izbral »evropsko kulturo« ter »reke in ptice«. V prihodnje bodo imeli evropski državljani priložnost, da izrazijo svoje mnenje o možnih oblikovnih podobah v ožjem izboru, ECB pa bo odločitev o končni oblikovni podobi predvidoma sprejela leta 2026.

V letu, ki ga je zaznamovala 25. obletnica ECB, smo praznovali vstop Hrvaške v euroobmočje. Ob uvedbi eura na Hrvaškem v januarju se je število držav euroobmočja povečalo na 20 – kar je skoraj dvakrat toliko kot takrat, ko je bila enotna valuta prvič uvedena. Širitev euroobmočja odraža nadaljnjo privlačnost naše denarne unije v vse bolj nepredvidljivem svetu. Leta 2023 je euro še naprej podpiralo skoraj rekordno število ljudi.

Vsega tega ne bi mogli doseči brez trdega dela in predanosti zaposlenih v ECB, da izpolnjujejo naš mandat: ohranjanje stabilnosti cen za prebivalce euroobmočja. V čast mi je, da vodim njih in to institucijo.

Frankfurt na Majni, april 2024

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2023 v številkah

1 Izrazito zmanjšanje inflacije ob nadaljnji močni transmisiji zaostrovanja denarne politike ECB

Svetovno gospodarstvo je bilo v letu 2023 uspešnejše, kot je bilo sprva pričakovano, in je še naprej dosegalo zmerno rast. K rasti je prispevala predvsem gospodarska rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih in ZDA, medtem ko so na večino drugih visoko razvitih gospodarstev zaostreni pogoji financiranja in precejšnja geopolitična negotovost močneje vplivali. Svetovna inflacija se je ob znižanju cen energentov izrazito zmanjšala, medtem ko so bili osnovni cenovni pritiski še vedno veliki. Euro se je nominalno efektivno in v razmerju do ameriškega dolarja okrepil.

V euroobmočju je gospodarska rast leta 2023 oslabela. Na industrijo so vplivali zlasti zaostreni pogoji financiranja, visoki vhodni stroški in šibko svetovno povpraševanje, medtem ko so storitvene dejavnosti sprva še vedno podpirali vztrajni učinki ponovnega odprtja gospodarstva po pandemiji. Medtem ko se je zaostrovanje obrestnih mer ECB silovito preneslo na gospodarsko aktivnost, je trg dela ostal precej odporen. Vlade držav v euroobmočju so še naprej odpravljale podporne ukrepe, ki so jih sprejele kot odziv na pandemijo, cene energentov in inflacijske šoke, s čimer se je deloma izničilo prejšnje popuščanje javnofinančne politike. Skupna inflacija se je v euroobmočju močno zmanjšala, k čemur je prispevalo zlasti to, da se je inflacija v skupini energentov spustila v negativno območje, ko se je skokovit porast cen energentov iz leta 2022 izničil. Umirjati se je začela tudi osnovna inflacija, kar podpira splošni proces dezinflacije ter je posledica pojemajočega vpliva preteklih šokov in vse večjih učinkov zaostrene denarne politike. Vendar pa so kot najpomembnejše dejavnike inflacije zunanje pritiske zamenjali domači cenovni pritiski, saj so razmere na trgu dela podpirale močno gibanje nominalnih plač, pri čemer so delavci zahtevali nadomestilo za preteklo izgubo kupne moči zaradi inflacije.

1.1 Rast svetovne gospodarske aktivnosti je bila ob zmanjševanju skupne inflacije zmerna.

Svetovno gospodarstvo je zmerno raslo tudi v letu 2023, pri čemer je rast od leta 2022 ostala približno nespremenjena na ravni 3,5% (graf 1.1).^[1] Čeprav je bila rast v primerjavi s preteklimi gibanji šibka, je bila na začetku leta višja od pričakovane, k čemur sta prispevala močan trg dela in živahno povpraševanje po storitvah kljub nadaljnjemu zaostrovanju denarne politike.^[2] Svetovno gospodarstvo je poganjala predvsem aktivnost v nastajajočih tržnih gospodarstvih in ZDA, medtem ko so v večini drugih visoko razvitih gospodarstev zaostreni pogoji financiranja in dolgotrajni učinki geopolitičnih dejavnikov na cene energentov močneje vplivali na povpraševanje. V ZDA je bilo gospodarstvo zaradi močnega domačega povpraševanja in ugodnih razmer na trgu dela odpornejše, kot je bilo pričakovano. Pretresi v finančnem sektorju ZDA na začetku leta niso imeli večjega makroekonomskega učinka. Na Kitajskem se je gospodarski odboj na začetku leta, ki je sledil sprostitvi zelo omejevalnih ukrepov v zvezi s pandemijo decembra 2022, končal s ponovnim upadom aktivnosti v stanovanjskem sektorju ter s šibkim domačim in zunanjim povpraševanjem. Kitajsko gospodarstvo je kljub temu doseglo ciljno rast, ki jo je vlada določila na ravni približno 5%.

Graf 1.1

Svetovni BDP in njegova sestava

a) Rast svetovnega realnega BDP	b) Sestava svetovne rasti
(medletne spremembe v odstotkih)	(prispevki v odstotnih točkah)

Svetovna trgovinska menjava je bila v letu 2023 šibka, saj se je rast uvoza upočasnila na 1,2%, kar je precej pod 5,5-odstotno rastjo v predhodnem letu in 3,1-odstotno povprečno rastjo pred pandemijo.^[3] Upočasnitev je bila posledica treh glavnih trendov. Prvič, zaradi popolne odprave omejitev, povezanih s pandemijo, se je svetovno povpraševanje z blaga ponovno preusmerilo k storitvam. Drugič, delež potrošnje v domačem povpraševanju, ki je po navadi manj trgovinsko intenzivna kot naložbe, se je povečal. Nazadnje, nastajajoča tržna gospodarstva, v katerih se trgovinska menjava manj odziva na spremembe v gospodarski aktivnosti, so v letu 2023 močneje prispevala k svetovni gospodarski aktivnosti. Kljub vse večjim trgovinskim oviram in rezultatom anket o poslovnih tendencah, ki nakazujejo morebitno selitev vrednostnih verig, so dokazi o tem, da bi bili skupni trgovinski tokovi razdrobljeni, še vedno omejeni.

Skupna medletna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin , v državah OECD brez Turčije se je v letu 2023 zaradi nižjih cen energentov znižala z visokih ravni. Decembra se je znižala na 3,9%, za celotno leto 2023 pa je znašala 5,3%,v primerjavi s 7,3% leta 2022 (graf 1.2, slika a). Znižala se je tudi inflacija brez energentov in hrane, vendar precej manj, kar nakazuje, da so osnovni cenovni pritiski ostali močni in razširjeni. To je bilo zlasti opazno v visokih razvitih gospodarstvih, kjer je pomanjkanje delovne sile prispevalo k visoki stopnji rasti plač, zaradi česar je bila rast cen storitev vztrajnejša (graf 1.2, slika b).

Graf 1.2

Stopnja skupne in osnovne inflacije v državah OECD

a) Skupna inflacija in glavne komponente	b) Inflacija v večjih gospodarstvih
(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)	(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Cene energetskih surovin so se zaradi manjšega povpraševanja vse leto 2023 zniževale. Cene nafte so se znižale za 4%, saj se je s šibkim povpraševanjem visoko razvitih gospodarstev po nafti odtehtalo povečanje povpraševanja po sprostitvi ukrepov za zajezitev pandemije na Kitajskem. Majhno povpraševanje po nafti je več kot odtehtalo tudi posledice zmanjšanja ponudbe skupine OPEC+ in tveganja za ponudbo, ki izhajajo iz geopolitičnih dejavnikov, vključno s sankcijami proti Rusiji in konfliktom na Bližnjem vzhodu. Padec evropskih cen plina je bil precej večji, saj se je zniževanje cen plina, ki se je začelo proti koncu leta 2022, nadaljevalo, cene pa so se med letom 2023 znižale še za 58%. Poraba plina v Evropi je zaradi manjšega industrijskega povpraševanja, manjše porabe plina v gospodinjstvih in mile zime v zimskih mesecih ostala manjša, kot je bilo običajno v preteklosti. Stabilna oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom je evropskim državam omogočila tudi, da so v ogrevalno sezono vstopile s polnimi skladišči plina. Kljub večji stabilnosti na evropskem trgu plina v primerjavi s prejšnjim letom so se zaradi tveganj v zvezi z dobavo, kot so stavke na avstralskih terminalih utekočinjenega zemeljskega plina, še naprej pojavljala obdobja velike volatilnosti cen, kar ponazarja, kako občutljiv je evropski trg plina med prehodom z uvoza ruskega plina.

Ob precejšnjih nihanjih med letom se je euro na podlagi podatkov ob koncu leta nominalno efektivno (za 3,9%) in v razmerju do ameriškega dolarja (za 3,4%) okrepil. Na dinamiko deviznih tečajev so vplivala predvsem spreminjajoča se tržna pričakovanja, ki so bila posledica sprememb v denarni politiki in volatilnih gospodarskih obetov. Euro, h krepitvi katerega so sprva v prvi polovici leta prispevale izboljšane makroekonomske razmere v euroobmočju in hitrejše zaostrovanje denarne politike, je sredi julija začel izgubljati vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem. Krepitev dolarja, ki je bila splošna, je bila posledica pozitivnih presenečenj v ekonomskih podatkih in tržnih pričakovanj, da bo denarna politika v ZDA zaostrena dlje časa. Zaradi ponovne ocene naravnanosti denarne politike proti koncu leta ob zniževanju stopnje inflacije se je euro ponovno okrepil. Kar zadeva valute najpomembnejših trgovinskih partneric, se je euro močno okrepil v razmerju do turške lire, ruskega rublja, japonskega jena in norveške krone, v razmerju do britanskega funta, švicarskega franka in poljskega zlota pa je oslabel.

Med glavnimi tveganji za obete glede svetovne gospodarske rasti ob koncu leta 2023 so bili nadaljnje stopnjevanje geopolitičnih napetosti, močnejša upočasnitev kitajskega gospodarstva in vztrajnejši inflacijski pritiski, zaradi katerih bi bila potrebna bolj zaostrena denarna politika od pričakovane. Z uresničitvijo takih tveganj bi se zmanjšala svetovna gospodarska aktivnost. Poleg tega so bili svetovni trgi primarnih surovin še vedno zelo občutljivi na tveganja pri ponudbi, kar bi po drugi strani lahko spodbudilo inflacijo in zaviralo svetovno rast v prihodnjem letu.

1.2 Gospodarska aktivnost v euroobmočju stagnira

Realni BDP v euroobmočju se je v letu 2023 povečal za 0,4%, potem ko se je v letu 2022 povečal za 3,4% (graf 1.3). Rast je bila posledica pozitivnega prispevka domačega povpraševanja in neto trgovinske menjave. Spremembe zalog so imele zaviralni vpliv. Ob koncu leta je bila gospodarska aktivnost v euroobmočju za 3,0% večja kot pred pandemijo (v zadnjem četrtletju 2019) in za 1,4% večja kot v prvem četrtletju 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Upočasnitev rasti v letu 2023 je bila večinoma posledica gospodarskih posledic vojne, ki so imele med državami različne učinke zaradi njihove različne gospodarske strukture. Medtem ko so na industrijo zlasti vplivali zaostrena denarna politika, visoke cene energentov in vse bolj šibko svetovno povpraševanje, so storitvene dejavnosti ostale razmeroma odporne, k čemur so še vedno prispevali učinki ponovnega odprtja gospodarstva po pandemiji. Vendar pa je proti koncu leta dinamika rasti postala še šibkejša, saj se je vpliv višjih obrestnih mer razširil po različnih sektorjih skupaj s prelitjem negativnih učinkov iz šibke industrije v storitvene dejavnosti.

Graf 1.3

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Rast zasebne potrošnje se je v letu 2023 precej upočasnila. V prvi polovici leta je stagnirala, saj je bilo z nadaljnjim upadanjem potrošnje blaga, kot se kaže v obsegu trgovine na drobno (graf 1.4), odtehtano še vedno pozitivno povpraševanje po storitvah. V tretjem četrtletju se je zasebna potrošnja povečala, k čemur sta prispevala potrošnja storitev v sektorju gospodinjstev, ki so jo spodbujali vztrajni učinki ponovnega odprtja gospodarstva, in odboj potrošnje trajnih proizvodov. Skupna potrošnja blaga (vključno s poltrajnim in netrajnim blagom) se je ob zaostrenih pogojih financiranja še naprej zmanjševala. Na splošno se je potrošnja gospodinjstev v letu 2023 povečala za 0,5%. Realni razpoložljivi dohodek je v letu 2023 do določene mere podpiral potrošnjo gospodinjstev, saj se je nominalna rast plač povišala, inflacija se je postopoma umirjala, rast zaposlenosti pa je bila še vedno vztrajna. Kljub temu se zdi, da je prenos strožjih pogojev financiranja v realno gospodarstvo zaviral potrošnjo gospodinjstev, saj so prihranki ostali veliki.

Graf 1.4

Proizvodnja in trgovina na drobno v euroobmočju

(indeks: junij 2022 = 100)

Rast negradbenih naložb (približek za zasebne nestanovanjske naložbe) se je vse leto 2023 upočasnjevala.^[4] Medtem ko je bila rast v prvem četrtletju leta zaradi popuščanja ozkih grl v dobavnih verigah močna, se je medčetrtletna stopnja rasti postopoma znižala, naložbe pa so se v četrtem četrtletju zmanjšale, saj sta se domače in tuje povpraševanje zmanjšali, zaostanki pri izpolnjevanju naročil so bili odpravljeni, dobički podjetij so upadli, pogoji financiranja pa so se zaostrili. K zmanjšanju naložbenih spodbud za podjetja je med drugim verjetno prispevala tudi negotovost zaradi ruske vojne proti Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu. Kljub temu so veliki dobički, obsežne gotovinske rezerve in zmanjšanje zadolženosti v zadnjih letih v povprečju okrepili bilance podjetij in skupaj s sredstvi iz programa „EU naslednje generacije“ v podporo digitalizaciji in podnebnim naložbam prispevali k določeni odpornosti naložb v primerjavi z drugimi izdatkovnimi komponentami. V celoti gledano so se negradbene naložbe v letu 2023 povečale za 2,9%.

Gradbene naložbe so se med letom 2023 na splošno še naprej zmanjševale. Glavni razlog za to je bilo zmanjševanje naložb v stanovanjsko gradnjo zaradi visokih gradbenih stroškov, nadaljnjega zviševanja hipotekarnih obrestnih mer in zaostritve bančnih posojilnih standardov, kar je gospodinjstvom oteževalo dostop do financiranja in zaviralo povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Druga gradbena področja, kot so nizke gradnje, so ob podpori naložb v javno infrastrukturo ostala odpornejša. Ob koncu leta 2023 so bile gradbene naložbe za 2,1% večje kot pred pandemijo, skupno pa so se v letu 2023 zmanjšale za 0,6%.

Saldo blagovne menjave v euroobmočju se je leta 2023 ob nižjih cenah uvoženih energentov prevesil v presežek. Rast izvoza je ob šibkem tujem povpraševanju ostala umirjena. Na izvoz v predelovalnih dejavnostih je spodbudno vplivalo popuščanje ozkih grl v dobavnih verigah, medtem ko so vztrajni učinki šoka pri dobavi energentov in efektivne apreciacije eura prispevali k njegovi šibki rasti. Slabša izvozna uspešnost se je v drugi polovici leta razširila tudi za izvoz storitev, saj je bila podpora zavrtega povpraševanja po ponovnem odprtju svetovnega gospodarstva vse manjša. Ob ohlajanju domačega povpraševanja se je zmanjšal tudi uvoz euroobmočja, k čemur je prispeval manjši uvoz proizvodov za vmesno porabo, saj so podjetja zmanjšala zaloge, uvoz energentov pa se je zmanjšal. Na splošno je bil v letu 2023 prispevek trgovinske menjave k rasti BDP euroobmočja rahlo pozitiven.

Trg dela

Trg dela v euroobmočju je v letu 2023 ostal na splošno odporen, čeprav so gibanja na trgu dela in anketni kazalniki ob koncu leta opozarjali na ohlajanje. Stopnja brezposelnosti je leta 2023 v povprečju znašala 6,5%, pri čemer se je s 6,6% v januarju znižala na 6,5% v marcu, v preostalem delu leta pa je ostala približno stabilna na tej ravni (graf 1.5). Skupna zaposlenost in skupno število opravljenih delovnih ur sta bila ob stagnaciji gospodarstva na ugodni ravni, saj sta se v letu 2023 povečala za 1,4% oziroma 1,6%. Povprečno število opravljenih delovnih ur se je v letu 2023 povečalo le za 0,2%, v zadnjem četrtletju 2023 pa je bilo za 1,3% manjše kot pred pandemijo, k čemur so verjetno prispevali dejavniki, kot sta kopičenje delovne sile (tj. podjetja imajo med gospodarskim upadom več delavcev, kot je potrebno) in povečanje števila bolniških dopustov. Stopnja aktivnosti prebivalstva v starostni skupini 15–74 let se je v zadnjem četrtletju 2023 zvišala na 65,7%, kar je 1,1 odstotne točke več kot pred pandemijo. V drugi polovici leta je povpraševanje po delavcih kazalo nekatere znake umirjanja, saj je bila stopnja prostih delovnih mest še vedno visoka, vendar se je postopno zniževala z najvišje vrednosti, dosežene v drugem četrtletju 2022. Čeprav se je zviševanje obrestnih mer ECB na splošno še naprej intenzivno prenašalo na gospodarstvo, sta skupna zaposlenost in trg dela v euroobmočju, ki je eden od ciljev Evropske unije, h kateremu lahko prispeva ECB, če to ne posega v ohranjanje cenovne stabilnosti, ostala razmeroma vztrajna.

Graf 1.5

Trg dela

(lestvica na levi strani: medčetrtletne spremembe v odstotkih; lestvica na desni strani: odstotki)

1.3 Ukrepi javnofinančne politike v zahtevnem makroekonomskem okolju

Stopnja javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju se je v letu 2023 še naprej zniževala, in sicer skladno z gibanjem, ki se je začelo na vrhuncu pandemije (graf 1.6).^[5] Postopno zaostrovanje javnofinančne politike se kaže tudi v naravnanosti javnofinančne politike, ki se je v letu 2023 že tretje leto zapored zmerno zaostrila.^[6] Vendar pa je zaostritev javnofinančne politike do zdaj odtehtala le dobro tretjino popuščanja v letu 2020 (graf 1.6). To pomeni, da ciklično prilagojeni proračunski saldo ostaja precej nižji kot pred pandemijo, in sicer zaradi trajnih ukrepov, sprejetih v povezavi s pandemijo leta 2020, in z energijo povezane podpore, ki se zagotavlja od leta 2022.

Graf 1.6

Javnofinančni saldo in naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju

(v odstotkih BDP)

Z vidika konca leta 2023 bo za fiskalne organe izziv, kako najbolje obrniti to kumulativno rast v zadnjih štirih letih (graf 1.7) in zmanjšati delež dolga, zlasti ker bo v prihodnosti zaradi demografskih gibanj, zelenega in digitalnega prehoda ter geopolitičnega okolja potreben fiskalni manevrski prostor. Na podlagi državnih proračunov za leto 2024 je mogoče sklepati, da se cikel zaostrovanja javnofinančne politike na ravni euroobmočja nadaljuje. To je predvsem posledica izteka diskrecijskih javnofinančnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na energetske in inflacijske šoke. Taki ukrepi so po ocenah v letu 2023 znašali več kot 1% BDP, vendar naj bi le manjši del teh ukrepov veljal še naprej tudi v letu 2024. Zlasti pa se zdi, da so bili nekateri od ekspanzivnih ukrepov, ki so jih vlade sprejele med pandemijo, dolgotrajnejši in naj se, kot je razvidno iz proračunov za leto 2024, v kratkoročnem obdobju ne bi iztekli. To je veljalo za povečane transferje in subvencije, do neke mere pa tudi za znižanje davkov.

Graf 1.7

Razčlenitev naravnanosti fiskalne politike v euroobmočju in diskrecijskih ukrepov

(v odstotkih BDP)

Nadaljnja zaostritev naravnanosti javnofinančne politike se zdi primerna tudi z vidika denarne politike. Ker je energetska kriza zdaj večinoma popustila, bi morale vlade še naprej odpravljati s tem povezane podporne ukrepe, kar je bistveno za to, da se prepreči povečanje srednjeročnih inflacijskih pritiskov. Za to bi bila sicer potrebna bolj zaostrena denarna politika. Vlade bi morale poleg odpravljanja ukrepov, povezanih s pandemijo in energijo, splošneje doseči napredek v smeri trdnejšega javnofinančnega položaja, da bi zagotovile vzdržnost javnih financ.

Trden okvir EU za usklajevanje in nadzor ekonomske in fiskalne politike ostaja ključen. Po obsežnih razpravah se je Svet Evropske unije leta 2023 dogovoril o reformi okvira ekonomskega upravljanja EU, ki je odprla pot za trialog med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom. Leto 2024 bo pomembno leto za prehod na njeno izvajanje.^[7]

1.4 Skupna inflacija se je vse leto strmo zmanjševala.

Skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je decembra 2023 znašala 2,9%, kar je 6,3 odstotne točke manj kot decembra 2022. Med letom je vztrajno padala, pri čemer se je proces dezinflacije v nadaljevanju leta odražal tudi v osnovni inflaciji. V novembru je skupna inflacija dosegla začasno najnižjo raven 2,4%, kar je najnižja raven v več kot dveh letih (krepko nižja od najvišje vrednosti 10,6%, dosežene v oktobru 2022) (graf 1.8). Vseeno se je inflacija zaradi zaviralnih učinkov energetskih javnofinančnih ukrepov na raven cen leto prej decembra znova rahlo zvišala. V drugi polovici leta 2023 se je medletna stopnja inflacije znižala pri vseh glavnih komponentah, kar je bilo posledica pojemajočega vpliva preteklih stroškovnih šokov in šibkejšega povpraševanja zaradi bolj zaostrene denarne politike. Vendar pa je bila medletna stopnja inflacije (razen pri cenah energentov) ob koncu leta še vedno precej višja od dolgoročnejšega povprečja, medtem ko se je medčetrtletna stopnja inflacija, preračunana na letno raven, že precej približala tej referenčni vrednosti. Dinamika cen blaga se je upočasnila hitreje kot dinamika cen storitev, saj se je zaradi popuščanja ozkih grl v dobavnih verigah in zmanjševanja vhodnih stroškov pritisk na cene blaga precej zmanjšal. Rast cen storitev se je zaradi še vedno močnega povpraševanja po pandemiji, naraščanja stroškov dela in začasnih dejavnikov, povezanih z javnofinančnimi ukrepi, do sredine leta povečevala. Z zmanjšanjem inflacije v skupinah energentov in hrane so se občutno zmanjšale tudi razlike v stopnji inflacije med državami euroobmočja.

Graf 1.8

Skupna inflacija in glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Gibanja cen energentov so k upadu skupne inflacije med decembrom 2022 in decembrom 2023 prispevala več kot polovico. Inflacija v skupini energentov je bila januarja 2023 še vedno visoka, vendar se je do konca leta znižala za 25,6 odstotne točke in se spustila v negativno območje. To je bilo posledica izničenja učinkov močnega porasta veleprodajnih cen energentov, do katerega je prišlo v letu 2022. Vendar pa je bila inflacija v skupini energentov še vedno nekoliko volatilna, saj so bili veleprodajni energetski trgi občutljivi na dogodke, kot je konflikt na Bližnjem vzhodu. Inflacija v skupini hrane je najvišjo vrednost dosegla marca 2023, ko je znašala 15,5%. Nato se je v preostanku leta znatno znižala, čeprav je bila proti koncu leta še vedno višja od 6% zaradi vztrajnega vpliva prejšnjih stroškovnih šokov, ki so izhajali iz energentov in drugih proizvodnih dejavnikov, ter zaradi večjih pritiskov s strani dobička na enoto proizvoda in stroškov dela.

Osnovna inflacija, merjena s HICP brez volatilnih komponent energentov in hrane, je v prvem četrtletju leta še naprej naraščala, nato pa se je z najvišje vrednosti 5,7% znižala in decembra znašala 3,4%. Zniževanje je na začetku spodbujala inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov, saj je povpraševanje po blagu ob zaostrenih pogojih financiranja oslabelo (glej razdelek 1.2), akumulirani pritiski zaradi preteklih ozkih grl v dobavnih verigah in visokih stroškov energije pa so začeli popuščati. Medtem se je inflacija v skupini storitev do avgusta gibala na visoki ravni, ker je bilo po ponovnem odprtju gospodarstva povpraševanje (v storitvenih dejavnostih z veliko medsebojnih fizičnih stikov, kot so rekreacija in počitnice) še vedno močno, stroški dela pa so naraščali, zlasti zaradi večjega deleža dela v stroškovni strukturi storitvenih dejavnosti v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi. Proti koncu leta pa je nekoliko upadla tudi inflacija v skupini storitev, s čimer se je potrdil splošni proces dezinflacije. Poleg tega je bilo zaostajanje dinamike inflacije v skupini storitev posledica dejstva, da številne komponente storitev navadno zaostajajo za skupno inflacijo (npr. stanovanjske, poštne in zdravstvene storitve). Med letom so se precej umirili tudi vsi drugi kazalniki osnovne inflacije, kar je bilo posledica pojemajočega vpliva preteklih šokov in vse večjega vpliva bolj zaostrene denarne politike, vendar so vseeno še naprej imeli širok razpon vrednosti, večina kazalnikov pa je bila še vedno nedvoumno višja kot pred pandemijo.^[8]

Rast deflatorja BDP (zanesljivega merila domačih cenovnih pritiskov) je leta 2023 v povprečju znašala 6,0%. V primerjavi s tem je zaradi premika od zunanjih k domačim dejavnikom inflacije povprečna rast uvoznih cen znašala –2,9%. Medtem ko je imel dobiček ob prehodu iz leta 2022 v leto 2023 še vedno pomembno vlogo pri domačih cenovnih pritiskih (glej okvir 2), so ob močnem gibanju plač in zmanjševanju produktivnosti dela glavni dejavnik postopoma postali stroški dela (graf 1.9). Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je s 4,5% leta 2022 v povprečju zvišala na 5,1% leta 2023, kar je precej nad 1,7-odstotnim povprečjem pred pandemijo (v obdobju 2015–2019), k čemur so prispevale še vedno zaostrene razmere na trgih dela (glej razdelek 1.2). Nadaljnja krepitev je bila deloma odraz tega, da so delavci zahtevali nadomestilo za preteklo izgubo kupne moči nominalnih plač zaradi inflacije. Rast dogovorjenih plač se je leta 2023 v povprečju povečala na 4,5%; razlika v primerjavi z rastjo dejanskih plač pomeni, da je komponenta dodatkov na osnovno plačo še vedno precejšnja, čeprav je manjša kot v obdobju 2021–2022.^[9] Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega in dogovorjenih plač se je proti koncu leta začela zniževati, vendar je njihova stopnja rasti ostala visoka in nakazuje, da bodo pritiski nominalnih plač veliki tudi v letu 2024. To je bilo bolj posledica okrevanja realnih plač kot dokazov o destabilizaciji plačno-cenovne dinamike.

Graf 1.9

Sredstva za zaposlene v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Povprečna dolgoročnejša inflacijska pričakovanja drugih napovedovalcev, ki so konec leta 2022 znašala 2,2%, so se v letu 2023 rahlo znižala, na 2,1%. Tudi na podlagi podatkov iz drugih anket, na primer iz ankete ECB o napovedih denarnih analitikov in ankete Consensus Economics, je mogoče sklepati, da so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja trdno zasidrana na ravni okrog 2-odstotnega cilja ECB. Tržno merilo dolgoročnejšega nadomestila za inflacijo (obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let) se je avgusta zvišalo na najvišjo vrednost (2,7%), vendar se je konec decembra znižalo na 2,3% zaradi novic o nižji skupni inflaciji od pričakovane in umirjenih obetov za gospodarsko rast (glej razdelek 1.2). Vsekakor so tržna merila, popravljena glede na premije za tveganje, pomenila »resnična« pričakovanja na ravni zelo blizu 2%. Na strani potrošnikov je bila mediana inflacijskih pričakovanj čez tri leta decembra še vedno nekoliko višja, na ravni 2,5%, verjetno zaradi velike negotovosti, negativne gospodarske klime in še vedno visoke ravni cen glede na plače.^[10]

1.5 Pogoji kreditiranja in financiranja so se z zvišanjem ključnih obrestnih mer močno zaostrili

Ker so inflacijski pritiski ostali veliki in vztrajni skozi vse leto 2023 (glej razdelek 1.4), je ECB do septembra še naprej odločno zaostrovala denarno politiko, nato pa svoje ključne obrestne mere ohranjala na restriktivni ravni, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju vrnila na ciljno 2-odstotno raven (glej razdelek 2.1). Netvegana obrestna mera v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč se je večino leta gibala na ravni okrog 3% in oktobra dosegla najvišjo vrednost (3,3%), nato pa se je decembra znižala na povprečno raven 2,5% (graf 1.10). Znižanje obrestne mere v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč proti koncu leta je bilo posledica izrazitega upada pričakovanj na finančnih trgih glede obrestnih mer, predvsem potem, ko se je inflacija znižala bolj, kot je bilo pričakovano. Zmanjšanje pričakovanj je bilo le delno odtehtano z zvišanjem časovne premije. Donosnost dolgoročnih državnih obveznic je zelo natančno sledila gibanju obrestne mere v obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč. Na razmike v donosnosti teh obveznic ni bistveno vplival proces normalizacije bilance stanja Eurosistema (glej razdelek 2.1), ob koncu leta pa so bili skoraj enaki kot decembra 2022. Povprečna nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, je decembra 2023 znašala 2,7%, kar je 10 bazičnih točk manj kot leto prej.

Graf 1.10

Dolgoročne obrestne mere ter stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva za nakup stanovanja

(v odstotkih na leto)

Tečaji delnic nefinančnega sektorja in zlasti bančnega sektorja so se v letu 2023 zvišali. Na tečaje delnic je ob majhni in vse manjši volatilnosti kljub povečanim geopolitičnim napetostim spodbudno vplivalo znižanje premij za tveganje lastniškega kapitala. K zvišanju indeksa delnic bank v euroobmočju so dodatno prispevala pričakovanja, da se bo dobiček bank dolgoročno in kratkoročno povečal, saj so imeli pretresi na bančnih trgih v ZDA in Švici marca precejšen, a začasen negativen vpliv. Širša indeksa tečajev delnic nefinančnih družb in bank v euroobmočju sta bila ob koncu leta 2023 za okrog 12% oziroma 23% višja kot ob koncu leta 2022. Donosnost podjetniških obveznic se je v naložbenem razredu in v segmentu visoko donosnih obveznic zaradi nižjih netveganih obrestnih mer in zmanjšanja razmikov v donosnosti podjetniških obveznic zmanjšala in je bila decembra 2023 v povprečju manjša kot decembra 2022.

Široki denar (M3) je predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike stagniral. Njegova medletna stopnja rasti je decembra znašala le 0,1%, potem ko se je v letu 2023 precej znižala in prvič od vzpostavitve monetarne unije začasno dosegla celo negativno vrednost (graf 1.11). Znižanje je bilo posledica manjšega obsega ustvarjanja kreditov, visokih oportunitetnih stroškov imetja likvidnih sredstev in zmanjšanja bilance stanja Eurosistema. Medtem ko so bilance stanja bank na splošno ostale trdne, se je zaradi odplačil sredstev, izposojenih v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, in zmanjšanja obsega Eurosistemovih portfeljev finančnega premoženja zmanjšala presežna likvidnost. Stroški financiranja za banke so se strmo povečali, čeprav manj kot ključne obrestne mere, saj so se banke preusmerile na dražje vire tržnega financiranja in aktivneje konkurirale za vloge strank s ponujanjem višjih obresti zanje.

Transmisija zaostrovanja denarne politike v splošne pogoje financiranja je bila tudi v letu 2023 intenzivna. Kot je razvidno iz ankete o bančnih posojilih v euroobmočju (angleško), so banke nadalje precej zaostrile svoje kreditne standarde (tj. notranje smernice ali kriterije odobravanja posojil) za posojila gospodinjstvom in podjetjem. To sta potrdili tudi anketa o dostopu do financiranja (angleško) glede podjetij in anketa o pričakovanjih potrošnikov (angleško) glede gospodinjstev. Nominalne posojilne obrestne mere bank so se v letu 2023 ponovno strmo zvišale in dosegle najvišjo raven v skoraj 15 letih. Skupne obrestne mere bank za stanovanjska posojila gospodinjstvom so ob koncu leta znašale 4,0%, kar je približno 100 bazičnih točk več kot ob koncu leta 2022, skupne obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam pa so se zvišale za 180 bazičnih točk, na 5,2%, tj. za skoraj dvakrat toliko, za kolikor so se zvišale prve (graf 1.10). Obrestne mere za posojila so se zvišale hitreje in bolj kot v prejšnjih obdobjih zaostrovanja denarne politike, kar je bilo predvsem posledica hitrejšega in večjega zvišanja ključnih obrestnih mer od julija 2022. Razlike v posojilnih obrestnih merah med državami so bile še vedno majhne, kar pomeni, da so se v euroobmočju spremembe denarne politike ECB nemoteno prenašale v posojilne obrestne mere.

Bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij je v letu 2023 zaradi strožjih pogojev kreditiranja izrazito oslabelo (graf 1.11). Neto mesečni tokovi posojil so bili v zadnjih treh četrtletjih skoraj na ničelni ravni. Medletna stopnja rasti bančnih posojil gospodinjstvom se je znižala in je decembra znašala 0,3%, kar je bilo predvsem posledica upočasnitve rasti hipotekarnih posojil ob zniževanju cen stanovanj prvo leto po letu 2014. Znižala se je tudi medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem, ki je decembra znašala 0,4%, neto tokovi skupnega zunanjega financiranja v podjetja pa so bili na rekordno nizki ravni (graf 1.12).

Graf 1.11

Rast agregata M3 ter rast kreditov podjetjem in gospodinjstvom

(medletne spremembe v odstotkih)

Graf 1.12

Neto tokovi zunanjega financiranja v podjetja

(letni tokovi v milijardah EUR)

Okvir 1
Makroekonomske posledice podnebnih sprememb

ECB si v skladu z zavezami, sprejetimi na podlagi pregleda strategije denarne politike v obdobju 2020–2021, prizadeva bolje razumeti makroekonomske posledice podnebnih sprememb in politik za ublažitev njihovega vpliva.^[11] Ta prizadevanja so zelo pomembna za glavno nalogo ECB, tj. ohranjanje stabilnosti cen. Zaradi kompleksnosti podnebnih sprememb ter nelinearne in zelo negotove narave njihovih posledic je treba okrepiti makroekonomsko analizo, da bi omejili napake v napovedih in razumeli strukturne spremembe, ki jih podnebne spremembe povzročajo v gospodarstvu.

Podnebne spremembe že vplivajo na inflacijo v euroobmočju. ECB v raziskavah ocenjuje, da se je zaradi ekstremne poletne vročine leta 2022 inflacija v skupini hrane v Evropi po enem letu, tj. v letu 2023, povečala za okrog 0,7 odstotne točke (graf A).^[12] Bolj vroča poletja lahko vplivajo tudi na inflacijo v skupini storitev, verjetno prek vpliva na cene hrane in občutljivosti s turizmom povezanih storitev na temperaturo.^[13] Vpliv višjih poletnih temperatur na inflacijo bi bil lahko v bolj vročem poletju večji: zaradi vročinskega vala, podobnega tistemu iz leta 2022, ki bi se pojavil leta 2035, bi se lahko po pesimističnem scenariju povprečna rast cen hrane povečala za 1 odstotno točko. Po optimističnem scenariju bi bil učinek podobnega vročinskega vala le malenkostno manjši (0,8 odstotne točke). Naraščajoče temperature bodo imele večji vpliv na regije, ki so že zdaj bolj vroče. To pomeni, da bodo učinki na inflacijo v različnih državah euroobmočja različni, zaradi česar bi bila transmisija enotne denarne politike zahtevnejša.

Graf A

Vse večji vpliv vročinskih valov na rast cen hrane v Evropi

(leto vročinskega vala, odstotne točke)

Ekstremni vremenski pojavi običajno povzročijo zmanjšanje proizvodnje v kratkoročnem obdobju, vendar skupni gospodarski vpliv presega neposredne in takojšnje učinke, ki bi se pojavili, na primer z uničenjem domov, tovarn in strojev. Primeri vključujejo motnje v drugih regijah ali sektorjih prek vezi v dobavnih verigah ali oslabljene infrastrukture. Zaradi izgube prihodkov v prizadetih sektorjih in manjše proizvodnje se navadno zmanjša povpraševanje po izdelkih in storitvah drugih sektorjev. Še en učinek je večja negotovost, zaradi katere bi lahko gospodinjstva in podjetja ponovno pretehtala svoja stališča glede tveganja nesreč in tako zmanjšala porabo.

Gledano dolgoročneje lahko podnebne spremembe tudi bolj vztrajno zmanjšujejo rast proizvodnje.^[14] Manj snežnih padavin bo denimo ogrozilo sposobnost preživetja številnih smučišč v Evropi, nekatere sredozemske regije pa bi lahko postale prevroče za poletni turizem, čeprav bi lahko po drugi strani nekaterim severnim regijam prineslo koristi. Pridelek v kmetijstvu in gozdarstvu bo zaradi višjih povprečnih temperatur verjetno manjši. Čeprav je mogoče nekatere od teh posledic ublažiti s spremembo gojenih kultur, bodo verjetno na kmetijsko proizvodnjo negativno vplivali tudi manj predvidljivi temperaturni in padavinski vzorci. Višje temperature nad območjem udobja, tj. okoli 19–22 °C, ki se bodo verjetno pogosteje pojavljale v toplejšem podnebju, zmanjšujejo produktivnost delavcev.

K omejevanju makroekonomskih učinkov bi lahko prispevalo prilagajanje, tj. prilagajanje na toplejše podnebje. To na primer vključuje namestitev klimatskih naprav za zmanjšanje vpliva vročinskega stresa na produktivnost dela ali zamenjavo poljščin, da bi omejili izgubo kmetijske produktivnosti. Vendar pa bodo taki ukrepi verjetno vplivali na državni proračun in fiskalni manevrski prostor.^[15] Dodatno orodje za prilagajanje je zavarovanje, vendar v Evropi že obstaja precejšen primanjkljaj na področju zaščite z zavarovanjem pred podnebnimi spremembami.^[16]

Za zmanjšanje emisij, s katerim bi izpolnili cilje Pariškega sporazuma in preprečili bolj katastrofalno globalno segrevanje, je potrebna obsežna strukturna preobrazba gospodarstva. Kapital in delo je treba prerazporediti med sektorji in znotraj njih ter celo znotraj posameznih podjetij (npr. proizvajalci avtomobilov bodo morali tovarne s proizvajanja avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje preusmeriti na proizvajanje električnih vozil na baterije). Uspeh te prerazporeditve bo odvisen od izvajanja učinkovitih politik prehoda, od prožnosti trgov ter zlasti sposobnosti gospodarstva za financiranje in absorpcijo za to potrebnih obsežnih kapitalskih naložb ter od razvoja razogljičenih tehnologij in razpoložljivosti usposobljenih delavcev za njihovo uporabo.

Analiza, po kateri naj bi do zdaj uvedeni ukrepi podnebne politike ugodno vplivali na gospodarstvo, verjetno ne kaže celotne slike.^[17] Iz razpoložljivih modelskih ocen gibanja cen ogljika je razviden le omejen vpliv na gospodarsko aktivnost in inflacijo.^[18] Vendar pa so vključeni ukrepi še vedno precej nezadostni za doseganje cilja EU glede zmanjšanja emisij, količinska opredelitev širšega vpliva prehoda, vključno z učinki okrepljene regulacije in ciljev, pa je lahko manj preprosta.

Hitrost prehoda odločilno vpliva na končni gospodarski vpliv: zaradi odlašanja s prehodom bodo pozneje potrebne hitrejše in korenitejše spremembe politike, s čimer se bo povečala verjetnost nasedlih naložb in večje strukturne brezposelnosti.^[19] Poleg tega se različne politike prehoda razlikujejo glede njihovega vpliva na produktivnost.^[20] Politike, ki temeljijo na trgu, kot so davki na ogljikov dioksid, manj vplivajo na produktivnost ogljično intenzivnih podjetij kot politike, ki ne temeljijo na trgu (kot je prepoved nekaterih izdelkov ali postopkov).

Na konkurenčnost gospodarstva euroobmočja vplivajo tudi odločitve na svetovni ravni glede politik prehoda. Te vključujejo višje cene ogljika in industrijske politike, kot je najnovejši zakon o zmanjšanju inflacije (Inflation Reduction Act) v ZDA. Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) lahko sproži selitev virov CO2, tj. selitev gospodarske dejavnosti in emisij v regije z ohlapnejšimi zahtevami glede emisij. To je mogoče zmanjšati z natančno kalibracijo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah skupaj z obstoječimi mehanizmi za preprečevanje selitve virov CO2.^[21]

Politike na področju podnebnih sprememb in blažitve podnebnih sprememb na splošno vplivajo na skoraj vse vidike makroekonomske analize, ki jo izvajajo centralne banke. Ključna odprta vprašanja ostajajo, na primer v zvezi z ustreznim načinom prehoda in posledičnimi strukturnimi spremembami gospodarstva, z makroekonomskimi posledicami ekstremnih vremenskih razmer in tveganj zaradi pospešenih podnebnih sprememb ter z vlogo naravnega kapitala in ekosistemskih storitev.

Okvir 2
Vloga dobička na enoto proizvoda v najnovejših domačih cenovnih pritiskih

V tem okvirju se z računovodskega vidika osredotočamo na to, kako je dobiček na enoto proizvoda prispeval k dinamiki domačih cenovnih pritiskov v letu 2023.

Domači cenovni pritiski so bili v letu 2023 zelo močni, vendar so med letom ob zmanjšanju dobička na enoto proizvoda rahlo popustili

Rast deflatorja BDP, ki kaže močno sogibanje z gibanjem inflacije brez energentov in hrane, je mogoče razčleniti na prispevke stroškov dela na enoto proizvoda, dobička na enoto proizvoda in davkov na enoto proizvoda (minus subvencije) (graf A).^[22],,[23] Medletna rast deflatorja BDP se je v letu 2023 dodatno precej povečala na povprečno raven 6,0% s 4,7% v letu 2022, medtem ko je povprečna stopnja rasti v obdobju 1999–2021 znašala 1,6%. Z rekordno visoke ravni 6,4% v prvem četrtletju 2023 se je začela umirjati in v četrtem četrtletju dosegla 5,3%. Dobiček na enoto proizvoda je v letih 2022 in 2023 več četrtletij prispeval k močnemu zvišanju deflatorja BDP, in sicer k približno polovici ali več njegove visoke stopnje rasti. medtem ko je v obdobju 1999–2019 v povprečju prispeval dobro tretjino. Prispevek dobička na enoto proizvoda se je nato v letu 2023 močno zmanjšal, kar je prispevalo k izničenju povečanja prispevka stroškov dela na enoto proizvoda v tem obdobju.

Graf A

Deflator BDP in prispevki

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Močna rast dobička na enoto proizvoda v letu 2022 in na začetku leta 2023 je posledica izjemnih gospodarskih gibanj po pandemiji

Dobiček na enoto proizvoda se običajno giblje skladno z gibanjem cikličnih kazalnikov, kot je realni BDP. Poleg tega nanj navadno vplivajo občutne spremembe pogojev menjave, denimo velika nihanja uvoznih cen ali cen nafte. Te značilnosti so odraz dejstva, da oblikovalci cen, kadar je povpraševanje močnejše glede na potencialni proizvod, lažje zvišajo cene in dobiček na enoto proizvoda, ne da bi izgubili tržni delež, medtem ko se v obdobjih šokov na strani vhodnih stroškov, npr. zaradi cen energentov, dobiček navadno vsaj začasno uporablja za to, da se prepreči prenos celotnega zvišanja stroškov na prodajne cene. Oslabitev gospodarstva v letih 2022 in 2023, kolikor je nanjo vplivalo zmanjšanje povpraševanja v razmerju do ponudbe, ter izrazito poslabšanje pogojev menjave v letu 2022, ki je bilo povezano z močnim porastom uvoznih cen, bi tako nakazovala, da so bila gibanja dobička na enoto proizvoda šibkejša, kot je bilo dejansko ugotovljeno (graf B). Na podlagi tega je mogoče sklepati, da so bili v tistem obdobju morda na delu drugi mehanizmi in bolj izredni dejavniki. Eden od virov visoke rasti dobička na enoto proizvoda v tistih letih so bila neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem v številnih gospodarskih sektorjih. Medtem ko so motnje v dobavnih verigah med pandemijo privedle do splošnih omejitev na strani ponudbe, se je z dolžniško financiranimi državnimi ukrepi omejil vpliv upočasnitve rasti na razpoložljivi dohodek in prispevalo k velikim prihrankom. Ti prihranki in s tem povezano zavrto povpraševanje so po ponovnem odprtju gospodarstva po odpravi ukrepov za zajezitev pandemije spodbudili povpraševanje v številnih sektorjih. V okolju močnega agregatnega povpraševanja glede na ponudbo lahko zaradi izrazitega zvišanja vhodnih stroškov oblikovalci cen zvišajo svoje cene, ne da bi pri tem nujno spremenili svojo strategijo oblikovanja marž. To pomeni prenos vhodnih stroškov in velik prispevek dobička na enoto proizvoda k domačim cenovnim pritiskom, kot je bilo ugotovljeno v zadnjem času.^[24]

Graf B

Dobiček na enoto proizvoda, realni BDP in deflator uvoza

(medletne spremembe v odstotkih)

Ob izteku izrednih dejavnikov se je dobiček na enoto proizvoda ponovno uskladil z gospodarskim ciklom in svojo običajno vlogo blažilnika

Ob zmanjševanju neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem po pandemiji ter ob precejšnji umiritvi pritiskov s strani energetskih in drugih vhodnih stroškov med letom 2023 se je rast dobička na enoto proizvoda začela zmanjševati in se postopoma vračati na bolj običajne ravni. Zaradi odprave neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem je bilo marže težje zvišati brez izgube tržnega deleža, odprava pa je prispevala tudi k bolj omejenemu povečanju dobička na enoto proizvoda. Obrat v okolju k zmernejšim pritiskom s strani vhodnih stroškov je omogočil bolj omejeno dinamiko prodajnih cen. To je pomenilo, da naj bi se rast dobička na enoto proizvoda zmanjševala, čeprav so podjetja ohranila svoj pristop k prenosu vhodnih stroškov in oblikovanju marž. Poleg tega so verjetno podjetja zaradi manjših pritiskov s strani vhodnih stroškov lažje blažila pritiske s strani stroškov dela. Šibkejša gibanja dobička na enoto proizvoda so skladna tudi z razmeroma šibkim cikličnim gospodarskim okoljem v letu 2023. Na splošno se zdi, da je dobiček na enoto proizvoda ponovno prevzel svojo običajno vlogo blažilnika, s čimer je nevtraliziral večji prenos visokih pritiskov s stroškov dela na enoto proizvoda na domače cene.

2 Denarna politika v restriktivnem območju

ECB je leta 2023 vztrajala na začrtani poti, saj je večkrat zvišala ključne obrestne mere in jih ohranjala na ravni, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. V prvih devetih mesecih leta je obrestne mere zvišala za 200 bazičnih točk, tako da je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita dosegla 4%, saj so se izjemno veliki inflacijski pritiski, ki so izhajali iz visokih energetskih stroškov, širili po gospodarstvu. K temu so pomembno prispevale tudi visoke cene hrane. Poleg tega so cene navzgor potiskala ozka grla v dobavnih verigah in med pandemijo zavrto povpraševanje, potem ko so bile pandemične omejitve odpravljene, čeprav so se ti pritiski umirjali, rast plač pa se je okrepila. Sklepi ECB so se sprejemali na podlagi podatkov ter so temeljili na oceni srednjeročnih inflacijskih obetov ob upoštevanju najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Tekom leta so razpoložljive informacije vse bolj kazale, da se zaostrovanje denarne politike intenzivno prenaša v gospodarstvo. Poleg tega so najnovejši podatki o inflaciji nakazovali, da se je še naprej nadaljeval proces dezinflacije, ki ga je nakazovalo zlasti znižanje meril osnovne inflacije. Nazadnje je Svet ECB na oktobrski in decembrski seji sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Eurosistemova bilanca se je še naprej zmanjševala v kontekstu normalizacije denarne politike, ki se je začela leta 2022, in to kljub dodatnemu prispevku Hrvatske narodne banke v višini 45 milijard EUR po uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023. Eurosistemova bilanca je ob koncu leta dosegla 6,9 bilijona EUR, kar pomeni zmanjšanje za več kot 1 bilijon EUR v enem letu in za skoraj 2 bilijona EUR v primerjavi z rekordno vrednostjo sredi leta 2022. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica zapadlih in predčasno odplačanih dolgoročnih sredstev, ki so si jih banke izposodile v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), k zmanjšanju pa je prispeval tudi konec faze polnega oziroma delnega ponovnega investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev od marca oziroma julija dalje. Svet ECB je decembra 2023 sklenil, da bo pospešil normalizacijo Eurosistemove bilance, in izrazil namero, da bo z julijem 2024 postopno prenehal s ponovnim investiranjem v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Potem ko je bil decembra 2022 napovedan, je Eurosistem v letu 2023 izvajal pregled operativnega okvira za usmerjanje kratkoročnih obrestnih mer, ki je bil dokončan marca 2024.

Poleg tega je ECB leta 2023 nadaljevala s postopnim odpravljanjem pandemičnih ukrepov, ki ga je začela leta 2022. Cilj ukrepov je bil znižati zahteve glede zavarovanja terjatev, medtem ko je bila bonitetna ocena Helenske republike povišana v naložbeni razred. Eurosistem je tekom leta 2023 izboljševal upravljanje tveganj, da bi zagotovil učinkovito izvajanje denarne politike, vključno z diverzifikacijo virov bonitetnih ocen, ki jih sprejema. Ker je ECB zvišala ključne obrestne mere, da bi znižala inflacijo, je utrpela izgube zaradi negativnih obrestnih prihodkov, ki so jih deloma izravnale prej vzpostavljene finančne rezerve. Denarni prihodki ECB se bodo v prihodnje predvidoma zopet povečali, kar bo prispevalo k njeni operativni učinkovitosti.

2.1 Z izvajanjem restriktivne denarne politike naj bi se inflacija vrnila na ciljno 2-odstotno raven

Na začetku leta 2023 je gospodarska rast v euroobmočju stagnirala, potem ko se je od sredine leta 2022 izrazito upočasnila. Vseeno so se v gospodarstvu kazali znaki odpornosti pred velikimi izzivi, ki izhajajo iz upočasnjene svetovne gospodarske aktivnosti, geopolitičnih negotovosti zaradi ruske vojne proti Ukrajini, visoke inflacije in strožjih pogojev financiranja. Skupna inflacija se je januarja znižala zaradi nižjih cen energentov, vendar je ostala visoka (8,6%), med drugim zaradi visokih cen hrane. To je bilo deloma posledica vztrajnega vpliva visokih energetskih stroškov na celotno gospodarstvo, kar je vplivalo tudi na cene hrane, ter dejavnikov – ki so sicer popuščali – povezanih s pandemijo, kot so motnje v dobavnih verigah in zavrto povpraševanje. Okrepila se je tudi rast plač.

V luči srednjeročnih inflacijskih obetov je Svet ECB potrdil svojo namero, da bo vodil restriktivno denarno politiko, in na februarski seji je vse tri ključne obrestne mere ECB zvišal za 50 bazičnih točk. Izjavil je tudi, da namerava na marčni seji zvišati obrestne mere za dodatnih 50 bazičnih točk in da bo takrat ovrednotil nadaljnjo usmeritev denarne politike. Svet ECB je odločno vztrajal pri zviševanju obrestnih mer z enakomernim tempom na raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni naj bi se inflacija postopno zniževala, in sicer z omejevanjem povpraševanja in preprečevanjem vztrajnega premika inflacijskih pričakovanj navzgor.

Svet ECB je na februarski seji določil tudi način zmanjševanja Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. To je sledilo sklepu iz decembra 2022, da od marca dalje ne bo več v celoti ponovno investiral glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, tako da se bo od marca do junija 2023 portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjšal za povprečno 15 milijard EUR na mesec, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno kasneje. Ponovno investiranje pri podjetniških obveznicah bo nagnjeno bolj v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši. Namen strategije, ki je bila še vedno osredotočena na cilj ECB, da ohranja cenovno stabilnost, je bil bolje upoštevati podnebna finančna tveganja v Eurosistemovi bilanci in postopno razogljičiti imetja podjetniških obveznic v skladu s sekundarnim ciljem ECB, da podpira splošne ekonomske politike v EU, ki vključujejo tudi prizadevanja, da se ublažijo posledice podnebnih sprememb (glej okvir 8).

Marca so ob nemirnih dogajanjih v bančnem sektorju v ZDA in Švici napetosti na finančnih trgih poskočile in povečala se je negotovost glede gospodarskih in inflacijskih obetov v euroobmočju. Poleg tega so strokovnjaki ECB v marčnih makroekonomskih projekcijah napovedali vztrajno visoko inflacijo, zlasti inflacijo brez energentov in hrane, čeprav je bilo pričakovano, da se bo inflacija v prihodnjih letih znižala. Ker je bilo predvideno, da bo inflacija predolgo ostala previsoka, je Svet ECB sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk. Poleg tega se je zaradi povečane negotovosti izkazalo, kako pomemben je pristop Sveta ECB na podlagi podatkov pri odločanju o ključnih obrestnih merah. Zato je Svet ECB pojasnil tudi svojo »reakcijsko funkcijo« in razložil, da bodo odločitve o obrestnih merah denarne politike temeljile na treh kriterijih: na inflacijskih obetih v luči novih ekonomskih in finančnih podatkov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Svet ECB je obenem še naprej pozorno spremljal tržne napetosti in se je bil pripravljen odzvati, kot bi bilo potrebno, da ohrani cenovno stabilnost in prispeva k finančni stabilnosti v euroobmočju. V naslednjih mesecih se je bančni sektor v euroobmočju izkazal za odpornega proti napetostim, ki so prihajale iz okolja zunaj euroobmočja.

V nadaljevanju leta je bilo vse bolj očitno, da restriktivna obrestna politika Sveta ECB precej vpliva na gospodarstvo. Pretekli dvigi obrestnih mer so se intenzivno prenašali v denarne pogoje in pogoje financiranja v euroobmočju – tj. v začetno fazo transmisijskega mehanizma – in so postopoma vplivali na celotno gospodarstvo, čeprav sta zamik in intenzivnost transmisije v realno gospodarstvo ostala negotova. Obrestne mere za posojila podjetjem in hipotekarna posojila so aprila dosegle najvišje ravni v več kot desetletju. Posledično zmanjšanje povpraševanja po kreditih in strožji kreditni standardi so povzročili postopno upočasnitev rasti posojil. Banke so junija odplačale tudi največ sredstev, ki so si jih izposodile v okviru operacij CUODR III, zaradi česar se je presežna likvidnost precej zmanjšala. To zmanjšanje ni oviralo nemotene transmisije sprememb obrestnih mer denarne politike v netvegane obrestne mere na denarnih trgih, čeprav se je pojavila asimetrija v odzivu razmika med eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) in obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita. Razmik se z zmanjšanjem likvidnosti ni zožil, medtem ko je pred tem ob povečanju obsega likvidnosti postal večji (glej okvir 3).

Skupna inflacija se je izrazito znižala. Maja je upadla na 6,1%, potem ko je februarja znašala 8,5%, marca 6,9% in aprila 7,0%. Pričakovalo se je, da se bo inflacija še naprej zniževala proti ciljni ravni, predvsem zaradi hkratnega zaostrovanja pogojev financiranja, ki je vse bolj zaviralo povpraševanje, vendar je bilo ocenjeno, da bodo cenovni pritiski predolgo ostali premočni. Svet ECB se je zato odločil za nadaljnja dva zaporedna dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk maja in junija.

Potem ko je bila marca dinamika ponovnega investiranja zmanjšana, je bilo ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev julija zaključeno. Ponovno investiranje v okviru izrednega programa ob pandemiji naj bi se nadaljevalo še vsaj do konca leta 2024. Obenem so gibanja od prejšnje seje Sveta ECB o denarni politiki potrdila pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnijo. Na podlagi tega je Svet ECB ostal na začrtani poti in je julija obrestne mere zvišal za dodatnih 25 bazičnih točk.

Svet ECB je julija tudi sklenil, da bo znižal obrestovanje obveznih rezerv z obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita na 0%. Namen te odločitve je bil vzdrževati učinkovitost denarne politike z ohranjanjem kontrole nad naravnanostjo denarne politike in obenem z zagotavljanjem popolnega prenosa sklepov o obrestnih merah na denarne trge. Izboljšala se je tudi gospodarnost denarne politike z zmanjšanjem skupnih obrestnih odhodkov, ki izhajajo iz rezerv, hkrati pa je bila dosežena enaka stopnja denarne restriktivnosti.

Ker se inflacija avgusta v primerjavi z julijsko 5,3-odstotno ravnijo praktično ni spremenila in ker so bili inflacijski obeti v septembrskih projekcijah strokovnjakov ECB popravljeni navzgor za leti 2023 in 2024, predvsem zaradi višjih cen energentov, je Svet ECB ključne obrestne mere ECB na septembrski seji zvišal za dodatnih 25 bazičnih točk. Tako je skupno zvišanje v letu 2023 znašalo 200 bazičnih točk, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa je dosegla 4% (graf 2.1).

Graf 2.1

Spremembe ključnih obrestnih mer ECB

(v odstotnih točkah)

Vseeno je bilo pričakovati, da bo gospodarstvo v naslednjih mesecih ostalo umirjeno, potem ko je v prvi polovici leta stagniralo. Zaradi vse večjega vpliva ukrepov zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter zahtevnih razmer v mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB septembra 2023 precej znižali projekcije gospodarske rasti. Poleg tega so temeljni cenovni pritiski sicer vztrajali na visoki ravni, vendar je večina kazalnikov začela popuščati, rahlo navzdol pa je bilo popravljeno tudi predvideno gibanje inflacije brez energentov in hrane. Na podlagi ažurirane ocene je Svet ECB tudi menil, da so ključne obrestne mere ECB dosegle raven, na kateri bodo – če jo ohrani dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven.

Po desetih zaporednih dvigih obrestnih mer je Svet ECB na oktobrski seji sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. ECB je od začetka zviševanja obrestnih mer v juliju 2022 do septembra 2023 obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zvišala z −0,50% na 4%. Medtem ko je bilo pričakovati, da bo inflacija zaradi močnih domačih cenovnih pritiskov ostala vztrajno visoka, se je septembra precej znižala in upadla na 4,3%. Znižanje je spremljalo umirjanje meril osnovne inflacije. Povečana geopolitična tveganja od oktobra dalje zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu so še dodatno izpostavila, kako pomemben je pristop Sveta ECB na podlagi podatkov, ko ta določa ustrezno raven in trajanje restriktivnih ključnih obrestnih mer.

Proti koncu leta se je inflacija še naprej zniževala in je novembra dosegla 2,4%. Na decembrski seji je Svet ECB vseeno ocenil, da se bo zaradi baznih učinkov v bližnji prihodnosti verjetno zopet začasno zvišala. Osnovna inflacija se je nadalje znižala. Po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema naj bi inflacija v letu 2024 zopet postopoma upadala. Obenem je bilo ocenjeno, da so domači cenovni pritiski še vedno povišani, predvsem zaradi visoke rasti stroškov dela na enoto proizvoda.

V takšnih razmerah je Svet ECB na decembrski seji sklenil, da pusti ključne obrestne mere nespremenjene.

Svet ECB je decembra tudi sklenil, da bo pospešil normalizacijo Eurosistemove bilance. Izrazil je namero, da bo do sredine leta 2024 v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji, nato pa do konca leta zmanjševal portfelj za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec in zatem končal s ponovnim investiranjem.

2.2 Gibanja v bilanci Eurosistema ob nadaljnjem zaostrovanju denarne politike

Potem ko se je leta 2022 začela normalizacija denarne politike, se je Eurosistemova bilanca leta 2023 še naprej postopno zmanjševala. Velikost se je dodatno zmanjšala, saj se je faza polnega oziroma delnega ponovnega investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) končala februarja oziroma junija. Eurosistem je v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) vse leto še naprej v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih instrumentov. Do konca leta 2023 se je bilanca stanja zmanjšala na 6,9 bilijona EUR predvsem zaradi zapadlih operacij in predčasnih odplačil v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ter do določene mere tudi zaradi zmanjševanja portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Ob koncu leta 2023 so vrednostni papirji v Eurosistemovi bilanci stanja, povezani z denarno politiko, znašali 5,1 bilijona EUR, kar je za 1,2 bilijona EUR manj kot ob koncu leta 2022. Posojila kreditnim institucijam v euroobmočju so predstavljala 6% skupnih sredstev (17% ob koncu leta 2022), vrednostni papirji, kupljeni za namene denarne politike, pa so predstavljali 68% skupnih sredstev (62% ob koncu leta 2022). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem sredstva v tuji valuti, zlato in eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko.

Na strani obveznosti sta se skupni znesek rezervnih imetij kreditnih institucij in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita ob koncu leta 2023 zmanjšala na 3,5 bilijona EUR (s 4,0 bilijona EUR ob koncu leta 2022) ter sta predstavljala 51% skupnih obveznosti (v primerjavi s 50% ob koncu leta 2022). Vrednost bankovcev v obtoku je ostala praktično nespremenjena ter je znašala 1,6 bilijona EUR in predstavljala 23% skupnih obveznosti (20% ob koncu leta 2022).

Potem ko je bil decembra 2022 napovedan, je Eurosistem v letu 2023 izvajal pregled operativnega okvira za usmerjanje kratkoročnih obrestnih mer, ki je bil dokončan marca 2024.

Graf 2.2

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Z uvedbo eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 in vključitvijo bilance Hrvatske narodne banke v konsolidirano bilanco Eurosistema se je bilančna vsota povečala za 45 milijard EUR.

Porazdelitev portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji po vrstah finančnega premoženja in po jurisdikcijah

Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo štirje programi: tretji program nakupa kritih obveznic (CBPP3), program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP). Izredni program ob pandemiji je bil uveden leta 2020 v odziv na pandemijo. Vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, so primerne tudi v okviru izrednega programa ob pandemiji. V okviru slednjega je bila opustitev zahtev glede primernosti začasno odobrena za vrednostne papirje, ki jih je izdala Helenska republika.^[25]

Svet ECB je decembra 2021 potrdil, da namerava postopno začeti z normalizacijo denarne politike, in sicer z zmanjšanjem tempa kupovanja vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji in nato v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Napovedal je, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa ob pandemiji končali, marca 2022 pa je navedel predviden končni datum neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Eurosistem je 1. aprila 2022 končal neto nakupe v okviru izrednega programa ob pandemiji in še naprej (v celoti) ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa. S 1. julijem 2022 so se neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končali in začelo se je ponovno investiranje (v celoti) le glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Nato je sklenil, da bo z delnim ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev med marcem in junijem 2023 postopno in predvidljivo zmanjševal Eurosistemova imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, s čimer je zagotovil, da bo Eurosistem v tem obdobju ohranjal neprekinjeno prisotnost na trgu v okviru tega programa. Svet ECB je 15. junija 2023 potrdil, da bo z julijem 2023 prenehal ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Kar zadeva izredni program ob pandemiji, se je polno ponovno investiranje nadaljevalo do konca leta 2022 in nato še celo leto 2023. Svet ECB je 14. decembra 2023 napovedal, da namerava v prvi polovici leta 2024 še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru izrednega programa ob pandemiji, ter v drugi polovici leta 2024 zmanjšati portfelj v okviru tega programa za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec, preden se bo ponovno investiranje v okviru tega programa ob koncu leta končalo. Nakupi v okviru ponovnega investiranja so se še naprej izvajali nemoteno in v skladu z veljavnimi tržnimi pogoji.

Velikost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev je med fazo polnega ponovnega investiranja od julija 2022 do februarja 2023 ostala stabilna. Med fazo delnega ponovnega investiranja od marca do junija 2023 se je zmanjšala za 60 milijard EUR, kar je v povprečju za 15 milijard EUR na mesec, preden so se julija 2023 začeli odlivi. Gledano v celoti so se imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjšala s 3,254 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti) ob koncu leta 2022 na 3,026 bilijona EUR ob koncu leta 2023. Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež teh imetij in je ob koncu leta znašal 2,403 bilijona EUR oziroma 79% skupnih imetij v okviru programa. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja so bila unovčenja na splošno reinvestirana v jurisdikciji, v kateri so zapadla plačila glavnice. Poleg tega so nekatere nacionalne centralne banke kupovale vrednostne papirje, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU. Tehtana povprečna zapadlost imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2023 znašala 7,0 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami. Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal manj kot 1% (13 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, tretji program nakupa kritih obveznic 9% (286 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 11% (324 milijard EUR). Nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in kritih obveznic so se izvajali v skladu z referenčno vrednostjo, ki je odražala tržno kapitalizacijo vseh primernih podjetniških oziroma kritih obveznic. Eurosistem je nakupe podjetniških vrednostnih papirjev še naprej nagibal v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši, ter objavil prva podnebna finančna razkritja v zvezi z imetji podjetniških vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in izrednega programa ob pandemiji ter v portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko (glej razdelek 11.5). Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so se v prvi polovici leta 2023 izvajali nemoteno. Fazo delnega ponovnega investiranja in konec izvajanja nakupov so finančni trgi dobro absorbirali in ni prišlo do večjih motenj.

Imetja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so ob koncu leta 2023 znašala 1,7 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Imetja kritih obveznic so predstavljala manj kot 1% (6 milijard EUR), imetja podjetniških obveznic 3% (46 milijard EUR) in imetja državnih obveznic 97% (1.614 milijard EUR).^[26] Tehtana povprečna zapadlost vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji je konec leta 2023 znašala 7,3 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami.

Unovčenja vrednostnih papirjev zasebnega sektorja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji so v letu 2023 znašala 80 milijard EUR, unovčenja vrednostnih papirjev javnega sektorja iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji pa so znašala 438 milijard EUR. Ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji je znašalo 36 milijard EUR v primeru vrednostnih papirjev zasebnega sektorja in 271 milijard EUR v primeru vrednostnih papirjev javnega sektorja. Glede na velika in neenakomerno porazdeljena unovčenja je bilo ponovno investiranje v okviru javnega sektorja prilagojeno po jurisdikcijah in času, da bi se zagotovila redna in uravnotežena prisotnost na trgu ob ustreznem upoštevanju vidikov oblikovanja tržnih cen in delovanja trga. Takšen mehanizem prilagajanja je povzročil dodatna začasna odstopanja imetij v okviru izrednega programa ob pandemiji od razporeditve v skladu s kapitalskim ključem Eurosistema, vendar so bila odstopanja večinoma odpravljena do konca obdobja prilagajanja, ki je koledarsko leto, v katerem se izvajajo unovčenja.

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in izrednega programa ob pandemiji, so bili še naprej na voljo za posojanje, da bi se podprla likvidnost trgov obveznic in repo pogodb. V letu 2023 so se razmere na repo trgih precej izboljšale v primerjavi s prejšnjim letom, kar se je pokazalo v manjšem obsegu posojanja.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Ob koncu leta 2023 je stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja znašalo 410 milijard EUR, kar predstavlja zmanjšanje za 914 milijard EUR v primerjavi s koncem leta 2022. Sprememba je predvsem posledica prostovoljnih predčasnih odplačil (312,5 milijarde EUR) in zapadlosti operacij (612,9 milijarde EUR) v okviru serije CUODR III. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 10,5 meseca ob koncu leta 2022 na 5,2 meseca ob koncu leta 2023.

Postopno odpravljanje pandemičnih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev

Marca 2022 je ECB napovedala postopno odpravljanje s pandemijo povezanih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev. Ti ukrepi so bili osrednji element odziva denarne politike ECB na pandemijo, saj so nasprotnim strankam olajšali dostop do Eurosistemovih kreditnih operacij s povečanjem obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je mogoče uporabiti kot zavarovanje. Ukrepi so se osredotočali na začasno zmanjšanje odbitkov pri vrednotenju pri vseh razredih finančnega premoženja za fiksni faktor v višini 20% in na začasno razširitev okvira dodatnih bančnih posojil, ki so jo izvedle nekatere nacionalne centralne banke.

Postopno odpravljanje se je začelo julija 2022. V drugem koraku, ki se je začel 29. junija 2023, je bilo začasno znižanje odbitkov pri vrednotenju tržnega in netržnega finančnega premoženja v celoti odpravljeno z uvedbo novega seznam odbitkov, s čimer je ECB zopet vzpostavila raven dovoljenega tveganja v kreditnih operacijah, ki je veljala pred pandemijo.^[27]

V tretjem koraku postopnega odpravljanja pandemičnih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev bo celovito revidiran okvir za dodatna bančna posojila. Nekatere nacionalne centralne banke so svoj nacionalni okvir za dodatna bančna posojila v celoti ali delno prekinile tekom leta 2023 ali prej.^[28] ECB je novembra 2023 napovedala prenehanje primernosti kratkoročnih dolžniških instrumentov kot zavarovanja v skladu s smernico o začasnih ukrepih v zvezi s primernostjo zavarovanja^[29] ter ukinitev nekaterih posebnih značilnosti v okvirih za dodatna bančna posojila. Poleg tega je sklenila znova uvesti najnižji znesek v višini 25,000 EUR za domača bančna posojila, ki se sprejemajo kot zavarovanje za domačo uporabo, ter podaljšati veljavnost okvirov za dodatna bančna posojila, ki imajo preostale posebne značilnosti, vsaj do konca leta 2024.

Septembra 2023 je bila relevantna bonitetna ocena Helenske republike izboljšana s stopnje kreditne kvalitete 4 na stopnjo 3 na Eurosistemovi usklajeni lestvici bonitetnih ocen (z BB+ na BBB−), s čimer so bili vsi dolžniški instrumenti, ki jih je izdala centralna država Helenske republike, na ravni naložbenega razreda.^[30] Za dolžniške instrumente, ki jih je izdala centralna država Helenske republike in za katere je prej veljala opustitev v skladu s smernico o začasnih ukrepih v zvezi z zavarovanjem terjatev, se od septembra 2023 zopet uporabljajo kriteriji primernosti v okviru splošnega sistema zavarovanja terjatev.

Primerno tržno finančno premoženje in mobilizirano zavarovanje

Nominalni znesek primernega tržnega finančnega premoženja se je leta 2023 povečal za 1,2 bilijona EUR in je ob koncu leta dosegel 18,3 bilijona EUR (graf 2.3). Največji razred finančnega premoženja so še naprej predstavljali vrednostni papirji centralne države (9,9 bilijona EUR). Med drugimi razredi finančnega premoženja so bile podjetniške obveznice (1,9 bilijona EUR), krite bančne obveznice (1,8 bilijona EUR) in nezavarovane bančne obveznice (2 bilijona EUR). Vrednostni papirji regionalne države (603 milijarde EUR), listinjeni vrednostni papirji (600 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (1,4 bilijona EUR) pa so imeli razmeroma majhen delež v celotnem obsegu primernega finančnega premoženja.

Graf 2.3

Primerno tržno finančno premoženje

(v milijardah EUR)

Med prilagoditvijo obrestnih mer v operacijah CUODR III novembra 2022 in koncem leta 2023 so nasprotne stranke odplačale 80% posojil, kar je spremljalo precejšnje zmanjšanje finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje (več kot 900 milijard EUR) (graf 2.4). Po predčasnih odplačilih med novembrom 2022 in januarjem 2023 so nasprotne stranke demobilizirale zlasti državne obveznice, ki imajo razmeroma visoke oportunitetne stroške in se lahko uporabljajo pri zasebnem repo financiranju. Poleg tega so med letom 2023 demobilizirale za več kot 250 milijard EUR kritih obveznic in listinjenih vrednostnih papirjev. Zapadlost operacije CUODR III junija 2023 je spremljalo tudi veliko zmanjšanje mobiliziranega zavarovanja (okrog 300 milijard EUR), kar je predstavljajo 60% neto kreditov, odplačanih na ta dan. Dve tretjini zmanjšanja mobiliziranega zavarovanja pa sta bili posledica delne odprave pandemičnih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, zlasti postopnega odpravljanja nekaterih skladov dodatnih bančnih posojil v Franciji in odprave preostalega 10-odstotnega zmanjšanja odbitkov.

Graf 2.4

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

2.3 Upravljanje finančnih tveganj v zvezi z instrumenti denarne politike

Eurosistem ves čas upravlja finančna tveganja, ki so neločljivo povezana z izvajanjem operacij denarne politike. Funkcija upravljanja tveganj si prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj, tj. dosegati cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganj.^[31]

ECB je v letu 2023 večkrat zvišala ključne obrestne mere, da bi inflacijo vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj Sveta ECB. S tem so se zvišali stroški obveznosti v bilancah centralnih bank Eurosistema, medtem ko so prihodki iz portfeljev vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) ter iz ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostali nizki. To je privedlo do negativnih obrestnih prihodkov, ki jih je mogoče deloma izravnati s finančnimi rezervami, ki so bile oblikovane v prejšnjih letih. Če so te rezerve v celoti izkoriščene, se vse preostale izgube evidentirajo v bilanci stanja. Takšne izgube pa je mogoče izravnati s prihodnjimi dobički in ne vplivajo na zmožnost centralnih bank Eurosistema, da učinkovito poslujejo. Sčasoma naj bi se neskladje med sredstvi in obveznostmi Eurosistema zmanjšalo, s čimer se bo izkaz poslovnega izida izboljšal.^[32]

Glavne spremembe v Eurosistemovem okviru upravljanja tveganj v letu 2023 so bile nadaljnja diverzifikacija virov bonitetnih ocen in izrazitejše nagibanje nakupov vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši.

Nadaljnja diverzifikacija virov bonitetnih ocen

Leto 2023 je zaznamovalo sprejetje dodatnih virov bonitetnih ocen v Eurosistemovem bonitetnem okviru. Bonitetni okvir je okvir za upravljanje tveganj, ki ga Eurosistem uporablja za zmanjševanje kreditnega tveganja v zvezi s finančnim premoženjem v operacijah denarne politike. Opredeljuje postopke, pravila in tehnike, ki zagotavljajo, da vse primerno finančno premoženje ves čas izpolnjuje zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov. Sem sodi ocenjevanje, sprejemanje in spremljanje različnih vrst virov bonitetnih ocen.

Svet ECB je aprila 2023 sklenil, da sprejme interni bonitetni sistem centralne banke Bank of Greece, ki pripravlja ocene grških pravnih subjektov v nefinančnem sektorju, kot vir bonitetnih ocen. S temi ocenami je zdaj mogoče ugotoviti, ali so bančna posojila grškim nefinančnim družbam primerna kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, in zanje določiti odbitke pri vrednotenju. Interni bonitetni sistem centralne banke Bank of Greece je eden od devetih bonitetnih sistemov nacionalnih centralnih bank, ki jih Svet ECB trenutno sprejema.

Novembra je Svet ECB sklenil, da sprejme Scope Ratings GmbH kot zunanjo bonitetno institucijo, potem ko je Eurosistem temeljito ocenil vlogo podjetja na podlagi Eurosistemovih kriterijev sprejemljivosti zunanjih bonitetnih institucij. Ocenjevanje je obsegalo kvantitativne in kvalitativne kriterije, ter vse relevantne nadzorniške povratne informacije Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Bonitetne ocene, ki jih zagotavlja Scope Ratings, se bodo uporabljale skupaj z ocenami že sprejetih zunanjih bonitetnih institucij (DBRS Morningstar, Fitch Ratings, Moody’s in S&P Global Ratings) pri ugotavljanju primernosti zastavljenega premoženja v operacijah denarne politike in pri določanju odbitkov pri vrednotenju, potem ko bo proces integriranja Scope Ratings v Eurosistemovo IT infrastrukturo zaključen.

Upravljanje tveganj pri nakupih vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP

Leta 2023 se je ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev za namene denarne politike nadaljevalo v okviru programa PEPP, do konca junija pa tudi v okviru programa APP. Finančna tveganja v zvezi s temi programi se upravljajo na podlagi posebnega okvira za obvladovanje finančnih tveganj, ki upošteva cilje vsakega od programov ter značilnosti in profil tveganosti različnih vrst kupljenih vrednostnih papirjev. Okvir za vsakega od programov sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Uporabljal se je pri neto nakupih vrednostnih papirjev in se še naprej uporablja pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih vrednostnih papirjev kakor tudi pri imetjih v programih, dokler se nahajajo v bilanci Eurosistema. Glavni elementi okvira, kot so povzeti v razdelku 2.3 v Letnem poročilu ECB 2022 v tabeli 2.1, so še vedno veljavni. Kar zadeva vrednostne papirje podjetniškega sektorja, se je Eurosistem od začetka delnega ponovnega investiranja v okviru programa APP marca 2023 pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih vrednostnih papirjev izraziteje nagibal v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši.

Okvir 3
Gibanje presežne likvidnosti in vpliv na obrestne mere na eurskem nezavarovanem trgu

Ta okvir obravnava posledice, ki jih ima zmanjšanje Eurosistemove bilance za eurski denarni trg. Upad presežne likvidnosti zaradi zmanjšanja bilance ni oviral prenosa sprememb ključnih obrestnih mer ECB na obrestne mere na nezavarovanem denarnem trgu. Vseeno se je leta 2023 pojavila asimetrija pri odzivanju razmika med eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) in obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita, saj je bil razmik manj odziven na absorpcijo presežne likvidnosti kot na prejšnjo injekcijo likvidnosti. Prve analize kažejo, da je ta pojav verjetno začasen.

Z novo zaostritvijo denarne politike se je likvidnost zmanjšala

Ker obrestna mera za mejni depozit ni bila več negativna in ker so bili pogoji v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) rekalibrirani, se je presežna likvidnost znižala s 4,4 bilijona EUR na dan 27. julija 2022 na 3,3 bilijona EUR na dan 31. decembra 2023 (graf A, slika a). Do zmanjšanja v višini 1,1 bilijona EUR je prišlo predvsem zaradi odplačila zneska v višini 1,7 bilijona EUR, ki so si ga banke izposodile v okviru tretje serije operacij CUODR III. K zmanjšanju so prispevala tudi zapadla Eurosistemova imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), pri čemer so unovčenja, ki niso bila reinvestirana, absorbirala 0,3 bilijona EUR. Nasprotno je gibanje avtonomnih dejavnikov prispevalo k sprostitvi 0,9 bilijona EUR presežne likvidnosti v sistem, kar je bilo posledica zmanjšanja vlog, ki niso povezane z denarno politiko, ki jih imajo institucionalne stranke pri Eurosistemu. Do zmanjšanja je prišlo postopno, potem ko je bilo obrestovanje teh vlog prilagojeno.

Ob nižji likvidnosti se razmik med €STR in obrestno mero za mejni depozit ni zožil

Zgodovinski podatki kažejo, da naj bi precejšnje zmanjšanje presežne likvidnosti privedlo do ožjega razmika med €STR in obrestno mero za mejni depozit. Vseeno pa nedavno zmanjšanje presežne likvidnosti ni privedlo do zoženja razmika (graf A, slika b), ki se je do druge polovice leta 2022 povečeval in se nato od novembra 2022 dalje ustalil na ravni okrog −10 bazičnih točk. Zaradi odstopanja od zgodovinske dinamike se zastavlja vprašanje, ali gre za začasen pojav ali za strukturni premik.

Graf A

Gibanje presežne likvidnosti

(a) Presežna likvidnost in komponente	(b) Presežna likvidnost ter razmik med €STR in obrestno mero za mejni depozit
(v bilijonih EUR)	(os x: presežna likvidnost v bilijonih EUR; os y: razmik v bazičnih točkah)

Odločilni dejavniki

Zaradi učinkovite dezaktivacije dvostopenjskega sistema pri obrestovanju presežnih rezerv bank julija 2022 je za trgovanje postal na voljo dodaten 1 bilijon EUR presežne likvidnosti (graf B, slika a). V obdobju negativnih obrestnih mer in po uvedbi dvostopenjskega sistema oktobra 2019 je bila presežna likvidnost, ki je dejansko na voljo za trgovanje, nižja od skupne vrednosti presežne likvidnosti, saj je za del presežne likvidnosti v imetju pri Eurosistemu veljalo ugodnejše obrestovanje, se pravi, da je bil del izvzet iz negativne obrestne mere. Takšna prednost je bila izničena s koncem negativnih obrestnih mer denarne politike julija 2022. S sprostitvijo dodatnih sredstev, s katerimi je mogoče trgovati, se je med drugim okrepilo trgovanje bank z nezavarovanimi vlogami čez noč.

Po podatkovnem nizu iz statističnega poročanja o denarnem trgu se je nezavarovano izposojanje povečalo z dnevnega povprečja v višini 120 milijard EUR v obdobju negativne obrestne mere za mejni depozit v letih 2021 in 2022 na 210 milijard EUR proti koncu leta 2023, pri čemer je bilo povečanje zabeleženo v vseh sektorjih nasprotnih strank (graf B, slika b). Vrnitev k pozitivnim obrestnim meram in konec dvostopenjskega sistema sta tako povzročila občutno povečanje ponudbe v nezavarovanem segmentu.

Ob presežni ponudbi so imele banke pri pogajanjih o obrestnih merah s strankami večjo tržno moč, kar je razvidno iz večje razpršenosti obrestnih mer v njihovih prispevkih k izračunu €STR, pri čemer se je večina bank nagibala k nižji obrestni meri. Vlagatelji, ki so ponujali sredstva, so se raje odločali za kratke zapadlosti, saj so pričakovali, da bo ECB dvignila obrestne mere, medtem ko so bile banke manj navdušene nad kratkimi zapadlostmi, ki ne prinašajo prednosti z vidika regulativnih likvidnostnih meril, hkrati pa so drag način za povečanje skupne bilančne vsote. Banke zato vlagateljem navadno zaračunajo premijo, s katero kompenzirajo negativni učinek takšnih vlog na njihov količnik finančnega vzvoda. Zaradi premije je prišlo do pritiskov na znižanje €STR, zlasti na datume poročanja ob koncu četrtletja in ob koncu leta.

Graf B

Trgovalna aktivnost

(b) Tržljiva presežna likvidnost ter razmik med €STR in obrestno mero za mejni depozit	(b) Nezavarovano izposojanje po sektorju nasprotne stranke
(lestvica na levi strani: presežna likvidnost v bilijonih EUR; lestvica na desni strani: razmik v bazičnih točkah)	(v milijardah EUR)

Nezmanjšan razmik je lahko začasen pojav

Če povzamemo, dejstvo, da se razmik med €STR in obrestno mero za mejni depozit ni zožil, bi bil lahko začasen pojav, saj imajo banke ob presežni ponudbi likvidnosti tržno moč, da se pogajajo o ceni kratkoročnih vlog, da bi zajele vpliv na zakonsko predpisane količnike. Še vedno se lahko razmerje med €STR in obrestno mero za mejni depozit prilagodi, ko se bo raven presežne likvidnosti dodatno znižala, s čimer bi se lahko spremenilo ravnotežje moči med povpraševanjem po denarju in ponudbo denarja.

3 Evropski finančni sektor: odporen v okolju šibke finančne stabilnosti

V letu 2023 se je izkazalo, da so banke v euroobmočju odporne, še posebno ob propadu bank v ZDA in Švici. Na banke sta pozitivno vplivala napredek, dosežen na več področjih, in nadaljnje nadzorniško delo. Vseeno pa je okolje finančne stabilnosti ostalo šibko, ker so bili zaostreni pogoji financiranja izziv za realno gospodarstvo in finančni sektor. Nacionalni organi so še naprej izvajali ali zaostrovali makrobonitetne blažilnike, da bi okrepili bančni sektor. Obenem so se regulativni okviri za banke ter za finančno infrastrukturo in inovacije nadalje izboljševali, da bi se povečala dolgoročna odpornost finančnega sistema.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2023

Okolje finančne stabilnosti v euroobmočju je v celotnem letu 2023 ostalo šibko zaradi kombinacije izzivov, povezanih z visoko inflacijo, zaostrenimi pogoji financiranja, slabšimi gospodarskimi obeti in novimi geopolitičnimi napetostmi na Bližnjem vzhodu, ob katerih so se še dodatno okrepile posledice sedanje ruske vojne proti Ukrajini. Marca 2023 je propad bank v ZDA in Švici sprožil finančni šok, ki je bil močan, vendar dejansko kratkotrajen zaradi odločnega ukrepanja politik, zato se je zaskrbljenost glede finančne stabilnosti hitro preusmerila k drugim izzivom, kot so na primer posledice višjih obrestnih mer in tveganja, da bo gospodarska rast nižja. Zaradi zviševanja ključnih obrestnih mer ECB so se še naprej postopoma povečevali stroški financiranja za vse gospodarske sektorje. Vendar je bil zaradi daljšega obdobja fiksiranja obrestnih mer za posojila, odobrena v predhodnih letih, ter odpornih trgov dela in akumuliranih prihrankov vpliv višjih stroškov zadolževanja posojilojemalcev na kreditno tveganje vse leto zmeren. Gledano v celoti je kakovost aktive bank v euroobmočju ostala dobra, vseeno pa so se izgube iz bančnih posojil začele povečevati – čeprav z nizkih ravni – in so se subjekti nebančnega finančnega posredništva še naprej soočali s povečanim kreditnim tveganjem, povezanim z večjim številom znižanj bonitetne ocene za portfelje obveznic.

Potem ko so si v prejšnjih letih zagotovile nizke obrestne mere – in zaradi instrumenta ECB za zaščito transmisije – so države v euroobmočju leta 2023 zabeležile splošno zvišanje stroškov financiranja, pri čemer je bila razpršenost po državah čez leto majhna. Ker pa morajo države zapadel dolg obnoviti po višjih obrestnih merah, njihovi stroški financiranja ostajajo občutljivi na gibanje temeljnih javnofinančnih spremenljivk, predvsem tveganje, da bodo javne finance ušle izpod nadzora, zaradi katerega bi se lahko ponovno pojavila zaskrbljenost glede vzdržnosti državnega dolga. Obenem je vsako neupravičeno, neurejeno dinamiko na trgih državnih dolžniških vrednostnih papirjev mogoče preprečiti s fleksibilnostjo pri ponovnem investiranju v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in z instrumentom ECB za zaščito transmisije, če so izpolnjeni obvezni pogoji.

Podobno so nizke obrestne mere pred in med pandemijo pozitivno vplivale na podjetniški sektor, dobiček katerega je tudi v letu 2023 ostal visok. Ko so učinki okrevanja popustili in so se zaostrili kreditni pogoji ter zvišali stroški servisiranja dolga, se je povečala ranljivost podjetij. Čeprav je na splošno še vedno nizko, se je tekom leta začelo povečevati število podjetij, ki so propadla. Ranljiva so bila zlasti nepremičninska podjetja zaradi sedanjega upada na trgu poslovnih nepremičnin v euroobmočju.

Sektor gospodinjstev se je leta 2023 soočal z zmanjševanjem sposobnosti gospodinjstev, da servisirajo dolg, in sicer zaradi zviševanja obrestnih mer in sedanjih popravkov na trgih stanovanjskih nepremičnin. Strmo zvišanje stroškov zadolževanja od začetka cikla zaostrovanja denarne politike je očitno negativno vplivalo na povpraševanje po hipotekarnih posojilih. Ne glede na to je močan trg dela skupaj z omejitvami na strani ponudbe stanovanj prispeval k urejenemu ohlajanju na trgih stanovanjskih nepremičnin. Vseeno pa še vedno visoka vrednotenja nakazujejo, da bi se ranljivosti lahko uresničile, če bi popravki cen postali neurejeni.

Če odmislimo več obdobij volatilnosti v letu 2023, je videti, da je splošno določanje cen na finančnih trgih med letom temeljilo na optimističnih pričakovanjih o prihodnjih makrofinančnih obetih, zato naj bi bilo ranljivo za negativna presenečenja. Medtem ko naj bi bile premije za tveganje na trgu podjetniških obveznic dobro usklajene s preteklimi vzorci, so bile na delniškem trgu precej nizke. Zaradi nenavadno skromnega odziva tečajev delnic na zviševanje obrestnih mer naj bi bili lastniški vrednostni papirji ranljivi za nenadne spremembe tečajev, če bi se izkazalo, da so negativni učinki gospodarske upočasnitve na dobičkonosnost podjetij večji, kot so pričakovali vlagatelji. Poleg tega je razpoloženje na trgu do tveganja ostalo zelo občutljivo na nadaljnja presenečenja v zvezi z inflacijskimi obeti, rastjo in posledično s potekom denarne politike.

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v bankah euroobmočja je v tretjem četrtletju 2023 znašal 15,6%. S tem je bil blizu najvišje ravni od začetka evropskega bančnega nadzora in je odražal večjo dobičkonosnost in zmanjševanje tveganj v portfeljih bank. Močni kapitalski in likvidnostni blažilniki so prispevali k ohranjanju zaupanja v bančni sistem euroobmočja v obdobju napetosti zaradi propada bank v ZDA in Švici na začetku leta. Poleg tega se je donosnost lastniškega kapitala bank v euroobmočju še dodatno zvišala na 10,0%, kar je najvišja raven v več kot desetletju, k čemur so prispevale večje neto obrestne marže, ker se je donosnost aktive povečevala hitreje kot stroški financiranja. Medtem ko so ti ugodni dejavniki pozitivno vplivali na dobiček bank, so bile banke najverjetneje izpostavljene tveganju zaradi treh zaviralnih dejavnikov: (i) kombinacija višje inflacije, povečevanja stroškov servisiranja dolga in poslabševanja makroekonomskega okolja lahko potencialno neugodno vpliva na kakovost bančne aktive, kar se je že začelo uresničevati s prvimi znaki zviševanja stopnje neplačila in zamud pri plačilih; (ii) strožji kreditni standardi, zaradi katerih se zmanjšuje povpraševanje po posojilih, in upad tokov novih posojil na najnižjo raven od leta 2015; (iii) stroški financiranja naj bi se začeli povečevati, ker so se agregatne depozitne obrestne mere začele rahlo zviševati – predvsem za vezane vloge – in so se stroški tržnega financiranja začeli zviševati. Kljub tem izzivom so rezultati stresnega testa 2023 na ravni EU, ki ga je izvedel Evropski bančni organ (EBA), potrdili, da je mogoče pričakovati, da bodo banke ostale odporne na zelo negativne šoke.

Sektor nebančnega finančnega posredništva je v letu 2023 ostal razmeroma stabilen z nadaljnjimi prilivi v sklade državnih obveznic in podjetniških obveznic naložbenega razreda. To je prispevalo k povečanju absorpcije dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države in podjetja. Hkrati so subjekti nebančnega finančnega posredništva skupno izpostavljenost kreditnemu tveganju med letom aktivno zmanjševali s procesom odstranjevanja tveganj, pri čemer so spreminjali strukturo naložbenih portfeljev v korist razmeroma varnejših finančnih instrumentov. Vseeno pa so ostale ranljive za kreditno tveganje. Zaradi velike gospodarske negotovosti in zaostrenih pogojev financiranja so sektor nebančnega finančnega posredništva potencialno ogrožale izgube iz prevrednotenja ob znižanju bonitetne ocene portfeljev obveznic in izgube iz neplačila. Še naprej je bil izpostavljen tudi likvidnostnemu tveganju, ker so gotovinske rezerve v delniških in obvezniških skladih ostale nizke zaradi zaostrovanja pogojev financiranja. Ker so imetja likvidnosti v vseh segmentih sektorja nebančnega finančnega posredništva na splošno ostala oslabljena, je obstajalo tveganje, da bi nenadni odlivi iz investicijskih skladov, veliki pozivi h kritju ali predčasne prekinitve zavarovalnih polic privedli do prisilne prodaje finančnega premoženja. Nepremičninski investicijski skladi so bili še vedno posebej izpostavljeni izgubam iz prevrednotenja in odlivom vlagateljev, zlasti zaradi izzivov v sektorju poslovnih nepremičnin. Nestabilnost v tem segmentu je bila še posebno zaskrbljujoča zaradi njegovega pomena za celotni nepremičninski sektor in potenciala, da se tveganja razširijo na ta sektor.

Banke, skladi in zavarovalnice v euroobmočju so se leta 2023 še naprej soočali z izzivi, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Tudi kibernetsko tveganje je bilo treba natančno spremljati. Zaradi vse pogostejših večjih naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, in vse večjega obsega s tem povezanih izgub, so se zvišale tudi cene zavarovanj, pri čemer je razpoložljivost zavarovanj za primer podnebnih nevarnosti zelo omejena.^[33] S tem se je izpostavilo tveganje pogostejših podnebnih šokov, kar krepi izzive za dobičkonosnost, s katerimi se soočajo zavarovatelji, ki ne ponujajo življenjskih zavarovanj, in povečuje primanjkljaj na področju zavarovalne zaščite (delež gospodarske škode, ki je zavarovanje ne krije), kar bi lahko neugodno vplivalo na makroekonomske razmere in finančno stabilnost.

3.2 Makrobonitetna politika: zaščita odpornosti finančnega sektorja v nemirnih makro-finančnih razmerah

ECB ima nalogo oceniti makrobonitetne kapitalske ukrepe, ki jih predlagajo nacionalni organi za banke v državah, sodelujočih v enotnem mehanizmu nadzora. Pomembno je opozoriti, da ima tudi pooblastila, da po potrebi uporabi strožje kapitalske ukrepe. ECB ob natančnem spremljanju naravnanosti nacionalnih makrobonitetnih politik v letu 2023 ni ugotovila potrebe po strožjih ukrepih, ker je več držav že izvedlo nove makrobonitetne ukrepe ali zaostrilo obstoječe, da bi se okrepila odpornost bančnega sistema proti nakopičenim ranljivostim in navzdol usmerjenim tveganjem.

Ohranjanje odpornosti finančnega sistema in spodbujanje ciljno usmerjenih ukrepov makrobonitetne politike

Leta 2023 se je zaskrbljenost glede finančne stabilnosti preusmerila k posledicam višjih obrestnih mer in tveganjem za nižjo gospodarsko rast. Z makrobonitetnega vidika so zaostreni pogoji financiranja povzročili nadaljnji upad finančnega cikla, vendar se sistemska tveganja niso uresničila. Tako so kapitalske pozicije bank ostale močne, čeprav se je raven razpoložljivega kapitala razlikovala med bankami in državami, omejitve v ponudbi posojil pa niso bile povezane s kapitalskimi zahtevami za banke. V prihodnjem obdobju bi višji stroški servisiranja dolga in poslabševanje makroekonomskega okolja lahko predstavljali izziv za sposobnost nefinančnih sektorjev, da servisirajo dolg, in postopoma zmanjševali kakovost aktive bank. To bi lahko skupaj z manjšim obsegom posojanja in zviševanjem stroškov financiranja negativno vplivalo na dobičkonosnost in odpornost bank.

Zato so nacionalni organi leta 2023 še naprej zaostrovali makrobonitetno politiko, da bi okrepili odpornost bank. K temu sta prispevala dobičkonosnost in razpoložljivi kapital bank, ki sta v povprečju ostala visoka kljub zahtevnemu makro-finančnemu okolju. Nekateri nacionalni organi so proticiklični kapitalski blažilnik aktivirali, da bi odpravili ranljivosti, povezane s kopičenjem kreditnega tveganja, in ustvarili več manevrskega prostora za makrobonitetno politiko v obliki kapitalskih blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti. Leta 2023 je osem držav uvedlo ali zaostrilo proticiklični blažilnik, zato se je skupno število držav, ki so izvajale ali napovedale pozitivno stopnjo proticikličnega blažilnika, do konca leta povečalo na 14. Poleg tega je skupno 11 držav izvajalo ali napovedalo bodisi splošni bodisi sektorski blažilnik sistemskih tveganj,^[34] medtem ko so se v desetih državah zvišali blažilniki za druge sistemsko pomembne institucije, deloma zaradi revidirane metodologije ECB za določanje najnižje ravni kapitalskih blažilnikov.^[35] Obenem pa je 15 držav ohranilo v veljavi ukrepe, usmerjene na posojilojemalce, da bi bankam preprečili prevzemanje prevelikih tveganj pri kreditiranju gospodinjstev.

ECB je v letu 2023 obveščala javnost o svojih analizah in stališčih o temah v zvezi z makrobonitetnimi politikami. V publikaciji o finančni stabilnosti iz maja in novembra je v poglavjih o makrobonitetni politiki izpostavila, kako pomembno je ohraniti makrobonitetne blažilnike, če se razmere v bančnem sektorju poslabšajo.^[36] Pojasnila je tudi, zakaj so morali obstoječi ukrepi, usmerjeni na posojilojemalce, ostati v veljavi in še naprej delovati kot strukturni varovalni mehanizem, ki zagotavlja, da se kreditni standardi ne poslabšajo in posojilojemalci ostanejo odporni. Obenem je ECB menila, da bi bila visoka dobičkonosnost bančnega sektorja lahko priložnost za nekatere države, da dodatno ciljno usmerjeno zvišajo makrobonitetne blažilnike, pod pogojem, da ne nastanejo prociklični učinki. Poleg tega je ECB izdala mnenja, v katerih je pojasnila, zakaj bi izredna obdavčitev kreditnih institucij v nekaterih državah lahko negativno vplivala na finančno stabilnost.^[37]

ECB je eno številko makrobonitetnega biltena posvetila razpravi o morebitnem izvajanju pozitivne nevtralne stopnje proticikličnega blažilnika. Na splošno izkušnje iz pandemije kažejo, da je treba okrepiti vlogo makrobonitetnih kapitalskih blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti, da bi se učinkovito zmanjšali negativni sistemski šoki, ki lahko nastanejo ne glede na položaj države v finančnem ali gospodarskem ciklu. Do konca leta 2023 je šest držav že uvedlo ali napovedalo okvir za določanje pozitivne nevtralne stopnje.^[38] Okviri so temeljili na različnih pristopih, zato so se pozitivne nevtralne stopnje razlikovale. Srednjeročno bi bil zaželen bolj poenoten pristop k določanju pozitivnih nevtralnih stopenj v vseh državah bančne unije, saj bi se s tem okrepila skladnost in učinkovito oblikovanje politik, obenem pa bi bila omogočena zadostna fleksibilnost na nacionalni ravni. Kar zadeva sektor nebančnega finančnega posredništva, je ECB še naprej pozivala k celovitemu sklopu ukrepov politik, s katerimi bi se celostno odpravile ranljivosti v tem sektorju. Ukrepi bi morali upoštevati obstoječe okvire in izhajati iz okrepljenega mednarodnega usklajevanja.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je v letu 2023 zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Tako je ECB sopredsedovala delovni skupini ESRB za instrumente, delovni skupini ESRB za analize in delovni skupini ESRB za stresno testiranje ter projektni skupini ECB/ESRB za spremljanje podnebnih tveganj. Sopredsedovala je tudi agilnim ekipam, vzpostavljenim v okviru delovne skupine za analize/skupine za makrobonitetne analize in delovne skupine za instrumente/skupine za makrobonitetno politiko, ki so proučevale vpliv višje inflacije in zviševanja obrestnih mer na finančno stabilnost, ter agilni ekipi za sistemsko likvidnost, vzpostavljeni v okviru delovne skupine za analize/skupine za makrobonitetne analize.

ECB je zagotavljala tudi podporo pri delu ESRB na naslednjih področjih: (i) makrobonitetna orodja za kibernetsko odpornost;^[39] (ii) sistemske posledice in politike v zvezi s kriptosredstvi in decentraliziranimi financami;^[40] (iii) spremljanje ranljivosti, povezanih z nebančnim finančnim posredništvom;^[41] (iv) politike za zmanjšanje tveganj v skladih podjetniških dolžniških vrednostnih papirjev in nepremičninskih naložbenih skladih;^[42] (v) ranljivosti v sektorju poslovnih nepremičnin, o katerih je ESRB izdal priporočilo;^[43] (vi) makrobonitetni okviri za upravljanje podnebnega tveganja.^[44] Podrobnejše informacije so na spletnem mestu ESRB in v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje varnosti in trdnosti posameznih bank

Evropske banke so kljub zahtevnemu makroekonomskemu okolju ostale odporne vse leto 2023, tudi po pretresih v marcu, ki so nastali zaradi propada nekaterih regionalnih bank v ZDA in so v Evropi dosegli vrh, ko je banka UBS prevzela banko Credit Suisse, pri čemer so prevzem nadzorovale švicarske oblasti. V posebnem zbiranju podatkov, ki sta ga izvedla ECB in EBA, so banke poročale, da njihove neto nerealizirane izgube iz dolžniških vrednostnih papirjev po knjigovodski vrednosti znašajo 73 milijard EUR. Ta znesek je bil v primerjavi z zneskom v ZDA razmeroma majhen. Izboljšana kakovost aktive in dobičkonosnost sta pripomogli, da so banke vzdržale hud gospodarski upad po neugodnem scenariju v stresnem testu ECB v letu 2023. Splošno odpornost je mogoče pripisati prizadevanjem bank skozi leta, njihovemu diverzificiranemu financiranju in dobrim likvidnostnim razmeram ter stalnemu nadzorniškemu delu ECB – npr. delo, ki je bilo od leta 2021 opravljano na področju obrestnega tveganja v bančni knjigi. V procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2023 je skupni rezultat SREP ostal večinoma nespremenjen. Zahteve iz drugega stebra glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala so v povprečju znašale 1,2%, v primerjavi z 1,1% v letu 2022.

ECB kljub rezultatom SREP in rekordni dobičkonosnosti evropskih bank v letu 2023 meni, da zdaj ni čas za počivanje na lovorikah. Vzdržnost visokih dobičkov bi bila lahko ogrožena zaradi postopno vse večjega prenosa ključnih obrestnih mer ECB na obrestne mere za bančne vloge in zaradi splošnejšega zviševanja stroškov financiranja za banke ter poslabšanja kakovosti aktive v nepremičninskem sektorju in drugih sektorjih, občutljivih na obrestne mere. Nadzorniško delo v ECB se še naprej osredotoča na vztrajne pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj, upravljanju in vodenju ter notranjih kontrolah, prav tako pa tudi na nova tveganja.

Tekom leta 2023 je bančni nadzor v ECB postal bolj utemeljen na tveganjih in bolj učinkovit. ECB je na podlagi internega dela in priporočil skupine strokovnjakov uvedla nov okvir dovoljenih ravni tveganja, ki nadzornikom omogoča, da svoje dejavnosti prilagodijo in prednostno razvrstijo glede na posebne okoliščine banke pod njihovim nadzorom, namesto da za vse banke uporabi univerzalen pristop. Podobno je uvedla tudi nov večletni okvir za ocenjevanje v procesu SREP, ki nadzornikom omogoča, da bolje prilagodijo intenzivnost in pogostost svojih analiz. ECB je obenem začela razvijati tudi bolj pravočasne in intenzivne postopke eskalacije, ki bodo temeljili na celotnem naboru nadzornih orodij, vključno s periodičnimi denarnimi kaznimi, na primer na področju podnebnih in okoljskih tveganj.^[45]

ECB je leta 2023 naložila sankcije trem bankam.^[46]

ECB je decembra 2023 objavila prednostne naloge nadzora v obdobju 2024–2026, ki se osredotočajo na (i) krepitev odpornosti proti neposrednim makro-finančnim in geopolitičnim šokom, (ii) pospeševanje učinkovitega popravljanja pomanjkljivosti v notranjem upravljanju ter upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj ter (iii) doseganje nadaljnjega napredka pri digitalni preobrazbi in vzpostavljanju zanesljivih okvirov za operativno odpornost.

ECB je v okviru nadaljnjih prizadevanj za povečanje transparentnosti v letu 2023 objavila (i) pristop v štirih korakih za določanje zahteve iz drugega stebra na podlagi vsakega tveganja posebej, (ii) metodologijo SREP za kreditno tveganje in metodologijo SREP za tržno tveganje, ki se bosta uporabljali v ciklu 2024, ter (iii) Vodnik o postopkih v zvezi s kvalificiranim deležem. Januarja 2024 pa je objavila posodobljeno različico Nadzorniškega priročnika, ki je bil pred tem nazadnje objavljen leta 2018.

Aprila 2023 je ECB skupaj z Enotnim odborom za reševanje pozdravila sklop zakonodajnih sprememb evropskega okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge, ki jih je predlagala Evropska komisija.

Oktobra 2023 je bila Claudia Buch imenovana za novo predsednico Nadzornega odbora ECB v skladu z uveljavljenim institucionalnim izbirnim postopkom.

Podrobnejše informacije so na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2023.

3.4 Prispevek ECB k evropskim in mednarodnim regulativnim pobudam

V letu 2023 je bil dosežen nadaljnji napredek na področju izboljšanja regulativnega okvira za finančni sektor. Glavni dosežki so bili (i) sporazum o izvajanju končnega svežnja reform Basel III v EU, (ii) pobude za obvladovanje podnebnih tveganj in (iii) predlog za krepitev okvira EU za krizno upravljanje in jamstva za vloge. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri reguliranju kriptosredstev in izboljšanju uredbe o tržnih infrastrukturah, na primer v zvezi s centralnim kliringom.

Izboljšanje regulativnega okvira za banke

V letu 2023 je ECB še naprej prispevala k pogajanjem o bančnem svežnju EU, ki obsega sklop sprememb uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR)^[47] in direktive o kapitalskih zahtevah (CRD),^[48] katerih namen je izvajanje končnega svežnja reform Basel III v EU. Decembra so pripravljalna telesa Evropskega parlamenta in Sveta EU potrdila bančni sveženj EU. Končno besedilo CRR in CRD bo predvidoma sprejeto do konca aprila 2024, ko bo končan pravni pregled. Reforme so namenjene nadaljnji krepitvi odpornosti bančnega sistema EU, predvsem z zvišanjem kapitala, potrebnega za kritje izpostavljenosti kreditnemu, operativnemu in tržnemu tveganju. Z njimi se bo povečal tudi nabor nadzornih orodij, med drugim za obravnavo podnebnih in drugih trajnostnih tveganj.^[49] Poleg tega je ECB prispevala tudi k agendi EU za trajnostno financiranje, zlasti z objavo mnenja o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in mnenja o uredbi o dejavnostih ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov.^[50]

Razprave o dokončanju bančne unije so se osredotočale na izboljšanje okvira EU za krizno upravljanje in jamstva za vloge. Evropska komisija je 18. aprila 2023 objavila zakonodajni predlog, katerega cilj je okrepiti krizno upravljanje bank v EU in predvsem izboljšati možnosti, ki so na voljo organom pri obvladovanju propada manjših in srednje velikih bank. ECB je objavila mnenje,^[51] v katerem je toplo pozdravila zakonodajni sveženj in poudarila, da so za krizno upravljanje potrebna boljša orodja in možnosti financiranja. ECB je pozvala k nadaljnjim korakom za dokončanje bančne unije poleg predlaganega zakonodajnega svežnja. Za to je treba predvsem vzpostaviti evropski sistem jamstva za vloge in evropski okvir za likvidnost pri reševanju.

Dokončanje regulativnega okvira za kriptosredstva in preprečevanje pranja denarja

ECB je v letu 2023 še naprej podpirala dokončanje in izvajanje regulativnega okvira za kriptosredstva na evropski in mednarodni ravni. Potem ko je junija v EU začela veljati uredba o trgih kriptosredstev,^[52] je ECB prispevala k več tehničnim standardom, ki sta jih usklajevala Evropski bančni organ in Evropski organ za vrednostne papirje in trge in so bili namenjeni izvajanju uredbe. Na mednarodni ravni je ECB prispevala k doseženemu napredku v mednarodnih forumih, kot so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor ter Odbor za plačila in tržno infrastrukturo. Odbor za finančno stabilnost je dokončal globalni regulativni okvir za dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, v katerem so priporočila na visoki ravni za reguliranje dejavnosti in trgov v zvezi s kriptosredstvi ter za globalno ureditev stabilnih kriptokovancev. Priporočila so bila vključena v širši načrt skupine G20 o kriptosredstvih, ki je bil sprejet oktobra in h kateremu je prispevala tudi ECB. Obenem je ECB podpirala delo Baselskega odbora za bančni nadzor na področju zaostrovanja in pojasnjevanja vidikov standarda o izpostavljenosti bank do kriptosredstev, ki ga je pripravil odbor. S spremembami se zaostrujejo merila za uporabo ugodnejše regulativne obravnave stabilnih kriptokovancev.

ECB je še naprej aktivno prispevala tudi k dokončanju predloga zakonodajnega svežnja Evropske komisije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, vključno z ustanovitvijo organa za preprečevanje pranja denarja na ravni EU. Kot je navedla v mnenjih,^[53] je ECB podpirala tesno sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzorniki za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma ter evropskim bančnim nadzorom in splošneje tudi učinkovito ureditev EU za preprečevanje zlorabe finančnega sistema EU za pranje denarja in financiranje terorizma.

Podpora napredku pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov in krepitev regulativnega okvira za nebančne finančne institucije

Leta 2023 so se nadaljevale zakonodajne aktivnosti v zvezi s pobudami za poglobitev integracije kapitalskih trgov EU v okviru akcijskega načrta Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020. ECB je med letom z različnimi publikacijami in govori^[54] prispevala k javnim razpravam o prihodnosti unije kapitalskih trgov. Poleg tega je predsednica ECB skupaj s predsednikom Euroskupine, predsednikom Evropske investicijske banke, predsednikom Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije objavila mnenjski članek o pomenu unije kapitalskih trgov za usmerjanje evropskih prihrankov v rast. ECB je aktivno sodelovala tudi v razpravah Euroskupine o prihodnosti evropskih kapitalskih in finančnih trgov ter prispevala k zakonodajnemu postopku v zvezi s pregledom uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah.^[55]

ECB je poleg tega še naprej izpostavljala, kako pomembno je odpravljati strukturne ranljivosti v sektorju nebančnega finančnega posredništva in izboljševati relevanten okvir politik z makrobonitetnega vidika. Nedavna obdobja pretresov v sektorju nebančnega finančnega posredništva ter regulacija likvidnostne pripravljenosti in finančnega vzvoda v tem sektorju so se obravnavali v publikacijah ECB Financial Stability Review in Macroprudential Bulletin.^[56] ECB je sodelovala tudi pri ocenjevanju posledic finančnega vzvoda v nebančnem finančnem posredništvu za finančno stabilnost, ki ga je opravil Odbor za finančno stabilnost, in aktivno prispevala k oblikovanju politik za krepitev odpornosti nebančnega finančnega posredništva.^[57] Kar zadeva odprte sklade, je ECB sodelovala v reviziji priporočil Odbora za finančno stabilnost glede odpravljanja strukturnega likvidnostnega neskladja v takšnih skladih.^[58]

4 Nemoteno delovanje tržnih infrastruktur in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in plačil. V letu 2023 je uspešno obnovil sistem za plačila velikih vrednosti in še naprej razvijal storitve v sistemu TARGET. Da bi nadalje povečal integracijo in inovacije na evropskih trgih plačil in vrednostnih papirjev, je posodobil svojo strategijo za plačila malih vrednosti in začel analizirati potencialni vpliv nastajajočih tehnologij na poravnavo finančnih transakcij velikih vrednosti. Pri obravnavi morebitnega digitalnega eura je iz faze proučevanja prešel v pripravljalno fazo.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Eurosistem je 20. marca 2023 uspešno vzpostavil svoj novi sistem za plačila velikih vrednosti T2, s katerim je nadomestil sistem TARGET2, ki je deloval od novembra 2007. Sistem T2 uvaja sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in funkcijo za centralno upravljanje likvidnosti, ki optimizira upravljanje likvidnosti v vseh storitvah v sistemu TARGET ter ponuja sklop skupnih komponent, ki se uporabljajo v vseh storitvah v sistemu TARGET, in daljši obratovalni čas. Migracija je potekala med 17. in 20. marcem 2023, pri čemer so vse banke po pristopu »velikega poka« v novem sistemu začele poravnavati v ponedeljek, 20. marca 2023. Novi sistem je skladen z mednarodnim standardom za izmenjavo sporočil med finančnimi institucijami (ISO 20022) in precej povečuje učinkovitost. Poleg tega nova ureditev T2 tržnim udeležencem omogoča, da racionalizirajo upravljanje likvidnosti v centralnobančnem denarju pri plačilnih transakcijah velikih in malih vrednosti v eurih ter pri poravnavi vrednostnih papirjev.

Sistem T2 uporablja približno 1.000 bank za izvajanje plačil v eurih v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema T2 vzpostavi povezava z več kot 40.000 bankami po vsem svetu. Leta 2023 je bilo v sistemu T2 in njegovem predhodniku TARGET2 obdelanih v povprečju 409.444 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 2,2 bilijona EUR. Dnevni obseg plačil se je v primerjavi s plačili, opravljenimi v letu 2022 prek sistema TARGET2, povečal za 2,9%.

Hrvaška finančna skupnost je 1. januarja 2023 po vstopu Hrvaške v euroobmočje s svojega nacionalnega sistema BPRČ prešla na sistem TARGET2/T2. Uvajanje hrvaškega trga v storitve v sistemu TARGET (angleško) se je nadaljevalo junija z migracijo na storitev poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS) (angleško) in septembra, ko se je hrvaška centralna depotna družba pridružila sistemu TARGET2-Securities (T2S).

Hrvaška centralna depotna družba je bila pridružena v okviru vala, v katerem se je platformi T2S uspešno pridružilo pet centralnih depotnih družb (angleško), in sicer Euroclear Bank (ena največjih centralnih depotnih družb na svetu), sistem Bolgarske narodne banke za poravnavo državnih vrednostnih papirjev in Central Depository AD (druga centralna depotna družba, ki deluje v Bolgariji), Središnje klirinško depozitarno društvo d.d. (SKDD) na Hrvaškem in Euroclear Finland. Platforma T2S zdaj povezuje 24 centralnih depotnih družb s 23 evropskih trgov, kar omogoča poravnavo vrednostnih papirjev v eurih in danski kroni. S tem migracijskim valom je bil za T2S in Eurosistem dosežen pomemben napredek z operativnega, poslovnega in strateškega vidika. Uspešna vključitev centralne depotne družbe (Euroclear Finland), ki vodi račune končnih vlagateljev, tako znova potrjuje, da lahko tržne infrastrukture Eurosistema podpirajo vse trge in jurisdikcije v EU. Poleg tega se s poslovnega vidika s pridružitvijo družbe Euroclear Bank euroobveznice prenašajo neposredno v T2S in od leta 2024 v sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS). Leta 2023 je bilo v sistemu T2S obdelanih v povprečju 699.868 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 790,3 bilijona EUR.

Storitev TIPS je imela še naprej pomembno vlogo pri razvoju takojšnjih plačil v eurih, pri čemer se ji je leta 2023 pridružilo še več bank in nacionalnih skupnosti. Zaradi povečanja števila udeležencev v TIPS se je obseg transakcij od leta 2022 povečal za več kot 127%, decembra 2023 pa je bilo poravnanih rekordnih 28 milijonov takojšnjih plačil (v primerjavi z 18,7 milijona v decembru 2022). Testiranje za priključitev centralne banke Sveriges riksbank in švedske krone k TIPS za takojšnja plačila leta 2024 je bilo uspešno zaključeno. Sodelovanje med Eurosistemom in Danmarks Nationalbank v prizadevanjih, da bi se danska krona platformi TIPS (in T2) priključila leta 2025, je še naprej potekalo nemoteno.

Julija 2023 je Eurosistem objavil novo cenovno strukturo za TIPS (angleško), ki je začela veljati 1. januarja 2024. Nova struktura zagotavlja, da storitev deluje na podlagi povrnitve stroškov, ne da bi ustvarjala dobiček. Hkrati je namen cenovne strukture storitve TIPS podpreti uvajanje takojšnjih plačil v Evropi, ki naj bi se glede na zakonodajni predlog (angleško) Evropske komisije, po katerem bi bila takojšnja plačila v eurih na voljo vsem državljanom in podjetjem, ki imajo bančni račun v EU in državah Evropskega gospodarskega prostora, prav tako pospešilo.

Eurosistem poleg treh storitev poravnave (T2, T2S in TIPS) razvija tudi novo storitev TARGET, in sicer ECMS, ki bo poenoten sistem za upravljanje premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh državah euroobmočja. Začetek delovanja sistema ECMS (angleško) je bil z aprila 2024 prestavljen na november 2024, da bi imeli uporabniki več časa za dokončanje testiranja funkcij ECMS v stabilnem okolju.

4.2 Projekt digitalnega eura

Dvoletna faza proučevanja v okviru projekta digitalnega eura se je zaključila oktobra 2023. Na podlagi pregleda dela, opravljenega v fazi proučevanja (angleško), je Svet ECB sklenil, da se začne pripravljalna faza. Začetek nove faze ne pomeni odločitve o izdaji digitalnega eura. Svet ECB lahko tako odločitev sprejme šele po sprejetju zakonodajnega okvira za digitalni euro (angleško) na ravni EU.

V fazi proučevanja se je Eurosistem dogovoril o zasnovi digitalnega eura na visoki ravni in o tehničnih zahtevah za digitalni euro (angleško). Delo se je opiralo na razvoj prototipa (angleško), s katerim je bila predlagana zasnova potrjena s tehničnega vidika in z raziskavami v okviru fokusnih skupin (angleško)^[59], da bi pridobili informacije o željah in pričakovanjih potencialnih uporabnikov. S tesnim in preglednim sodelovanjem z udeleženci na trgu, drugimi institucijami EU in oblikovalci politik se je zagotovilo, da so lahko vsi deležniki predložili povratne informacije o možnostih zasnove in distribucije. Tržne raziskave (angleško) o tehničnih vidikih so pokazale, da obstaja dovolj velika skupina evropskih ponudnikov, ki so sposobni razviti rešitve za digitalni euro, ter da so na voljo različne možnosti arhitekturne in tehnološke zasnove.

Prva stopnja pripravljalne faze, ki se je začela 1. novembra 2023, bo trajala dve leti in bo ustvarila temelje za morebitno izdajo digitalnega eura. V tem časovnem okviru bo poudarek na dokončnem oblikovanju pravilnika o digitalnem euru in izbiri ponudnikov, ki bi lahko razvili platformo in infrastrukturo za digitalni euro. Eurosistem bo poleg tega izvedel nadaljnje testiranje in preizkušanje ter se bo še naprej posvetoval z vsemi deležniki, tudi z javnostjo, da bi digitalni euro izpolnjeval najvišje standarde kakovosti, varnosti, zasebnosti in uporabnosti.

O možnih nadaljnjih korakih bo Svet ECB odločal na podlagi rezultatov prve stopnje pripravljalne faze in razvoja zakonodajnega postopka.

4.3 Inovacije in integracija tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem je novembra 2023 objavil posodobitev strategije za plačila malih vrednosti (angleško), saj je v štirih letih od začetka njenega izvajanja v plačilnem okolju prišlo do precejšnjih sprememb. Tako so velika tehnološka podjetja povečala dejavnosti na področju plačil, kar bi lahko negativno vplivalo na strateško avtonomijo Evrope na tem področju. Poleg tega je ruska vojna proti Ukrajini opozorila na pomen (kibernetskih) tveganj za kritično infrastrukturo v Evropi, vključno s plačilnimi storitvami. Precejšen napredek je bil dosežen tudi pri projektu digitalnega eura.

Posodobljena strategija ohranja svoje glavne cilje, in sicer oblikovanje vseevropskih rešitev za plačila na stičnih točkah (tj. na fizičnih ter mobilnih in spletnih prodajnih mestih) in nadaljnjo krepitev enotnega območja plačil v eurih (SEPA), predvsem s polno uporabo takojšnjih plačil. Vključuje tudi nov cilj, po katerem naj bi povečali odpornost plačil malih vrednosti, med drugim tako, da bodo ob nepredvidljivih dogodkih kot rezerva na voljo alternativne plačilne rešitve. Poudarjeno je tudi, da se strategija Eurosistema za plačila malih vrednosti dopolnjuje s projektom digitalnega eura, zlasti različni načini, kako bi digitalni euro lahko prispeval k doseganju ciljev strategije. Digitalni euro bi denimo sam po sebi ponujal vseevropsko plačilno rešitev, hkrati pa bi prispeval k vseevropski dosegljivosti zasebnih rešitev za plačila malih vrednosti.

Svetovalna skupina Eurosistema za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) je v skladu s svojim ciljem, da se pospeši integracija evropskih finančnih trgov na področju storitev po opravljenem trgovanju in prispeva k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, še naprej poročala o napredku, ki so ga trgi AMI-SeCo (trgi Evropskega gospodarskega prostora ter Združenega kraljestva in Švice) dosegli pri izpolnjevanju standardov, dogovorjenih v okviru načrta harmonizacije T2S, enotnih evropskih pravil o upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (SCoRE) (kar je potrebno tudi za sodelovanje z ECMS) in standardov na področju korporacijskih dejanj (vključno s standardi o identifikaciji delničarjev). Splošna stopnja skladnosti s standardi glede harmonizacije T2S je ostala na ravni približno 90%. Ocenjeno je bilo, da ima pet novih centralnih depotnih družb, ki so se sistemu T2S pridružile septembra 2023, visoko stopnjo skladnosti s standardi glede harmonizacije T2S. V poročilu o skladnosti s standardi na področju korporacijskih dejanj (angleško) iz leta 2023 je bilo potrjeno, da je bil napredek dosežen tudi pri izpolnjevanju standardov na področju korporacijskih dejanj. Skupina AMI-SeCo je v poročilu o napredku pri implementaciji standardov SCoRE (angleško) za drugo polovico leta 2023 ugotovila, da deležniki nekoliko zamujajo pri doseganju napredka glede izpolnjevanja veljavnih standardov SCoRE. Zaradi prestavitve začetka delovanja Eurosistemovega sistema ECMS na november 2024 se je skupina AMI-SeCo strinjala, da se rok za doseganje skladnosti z ustreznimi standardi SCoRE prestavi na poznejši datum.

Da bi se opredelile preostale ovire za integracijo trga vrednostnih papirjev po trgovanju v EU, je skupina AMI-SeCo novembra 2023 začela izvajati anketo med svojimi člani in člani nacionalnih skupin deležnikov. Skupina AMI-SeCo je poleg tega Evropski komisiji in Evropskemu svetu predložila svoja mnenja o potrgovalnih vidikih predloga Komisije za učinkovitejše čezmejne postopke davčnega odtegljaja (angleško) ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) sporočila svoja stališča o morebitnem skrajšanju standardnega cikla poravnave vrednostnih papirjev T+2.

Eurosistem je začel analizirati tudi potencialni vpliv nastajajočih tehnologij, vključno s tehnologijo razpršene evidence, na poravnavo finančnih transakcij velikih vrednosti (glej okvir 4).

4.4 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Varno in učinkovito delovanje infrastruktur finančnih trgov in plačil v euroobmočju je stalna prednostna naloga Eurosistema pri izvajanju pregleda nad delovanjem sistemov. Poleg tega Eurosistem kot centralna banka, ki izdaja euro, sodeluje v skupnih ureditvah za infrastrukture finančnih trgov zunaj euroobmočja s pomembnimi aktivnostmi v eurih.

Kar zadeva pregled nad delovanjem Eurosistemovih storitev v sistemu TARGET (glej razdelek 4.1), sta bila med ključnimi prednostnimi nalogami spremljanje projekta konsolidacije sistemov TARGET2 in T2S pred začetkom njegovega delovanja marca 2023 ter vključevanje novih trgov. Poleg tega sta se oktobra 2023 začeli izvajati celoviti oceni storitve T2/TIPS glede na uredbo o zahtevah za pregled nad delovanjem sistemsko pomembnih plačilnih sistemov (SPPS) in sistema T2S glede na načela CPMI-IOSCO.

Eurosistem izvaja tudi pregled nad delovanjem drugih SPPS, vključno z EURO1, STEP2-T in klirinškim sistemom MasterCard. V letu 2023 se je osredotočal na dokončanje prve celovite ocene klirinškega sistema MasterCard glede na uredbo o SPPS, začetek izvajanja novih celovitih ocen sistemov EURO1 in STEP2-T glede na uredbo o SPPS, oceno klirinškega sistema MasterCard z vidika pregledniških pričakovanj glede kibernetske odpornosti (angleško) infrastruktur finančnih trgov (CROE) ter spremljanje migracije sistema EURO1 na standard ISO 20022.

Kar zadeva plačilne instrumente, sheme in ureditve, je Eurosistem leta 2023 dosegel pomemben mejnik pri določanju plačilnih ureditev, ki se bodo pregledovale ali spremljale na podlagi okvira Eurosistema (angleško) za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (okvir PISA). Eurosistem je poleg vključitve subjektov, ki se pregledujejo na novo, v okvir PISA izvedel celovito oceno prve skupine vseevropskih shem in nadaljeval delo na področju spremljanja kartičnih goljufij (angleško).

Eurosistem je kot centralna banka, ki izdaja euro, še naprej sodeloval v skupnem pregledu in kriznem upravljanju infrastruktur finančnih trgov s pomembnimi aktivnostmi v eurih. V zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami je prispeval k ocenjevanju sprememb na področju upravljanja tveganj, predlogov za razširitev storitev, načrtov sanacije in načrtov za reševanje. Kar zadeva poravnavo vrednostnih papirjev, je Eurosistem še naprej prispeval k rednemu ocenjevanju centralnih depotnih družb v okviru uredbe o centralnih depotnih družbah in se pripravljal na prihodnje izdajanje dovoljenj subjektom, ki upravljajo tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence v skladu z Uredbo (EU) 2022/858 (uredba o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence).

Na področju kibernetske odpornosti je bila dokončana revizija strategije Eurosistema za kibernetsko odpornost infrastruktur finančnega trga, pri čemer bodo podrobnosti o izboljšavah in popravkih objavljene na začetku leta 2024. Poleg tega je ESCB izvedel redno anketo o kibernetski odpornosti v 80 infrastrukturah finančnih trgov v EU ter začel nadaljnje ukrepanje z zadevnimi pregledniki in subjekti, ki so predmet pregleda.

ECB je podpirala različna globalna delovna področja, povezana s pregledom (npr. glede praks določanja kritja pri centralnih nasprotnih strankah, zaščitnih ukrepov infrastruktur finančnih trgov za finančna tveganja, ki niso povezana z neizpolnitvijo obveznosti udeleženca, in ureditve stabilnih kovancev), ter nadzorniški stresni test centralnih nasprotnih strank na ravni EU (angleško), ki ga je usklajevala ESMA. ECB je objavila tudi pregled modelov začetnega kritja centralnih nasprotnih strank v EU (angleško), stalno spremljala vpliv povečane volatilnosti trga na centralne nasprotne stranke in njihove člane ter skupaj z Deutsche Bundesbank in Federal Reserve Bank of Chicago organizirala skupno konferenco v letu 2023 o upravljanju tveganj centralnih nasprotnih strank (angleško), da bi olajšala razpravo med panogo, regulativnimi organi in akademskimi krogi.

Eurosistem redno sodeluje pri pripravi novih predpisov EU o infrastrukturah finančnih trgov in plačilih. V letu 2023 je tako prispeval k mnenju ECB o pregledu uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah. ECB je dejavno prispevala tudi k pripravi sekundarne zakonodaje za akt o digitalni operativni odpornosti, zlasti na področju penetracijskega testiranja na podlagi analize groženj, ki se razvija v skladu z evropskim okvirom za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah (TIBER-EU) (angleško).

Okvir 4
Nove tehnologije za poravnavo transakcij velikih vrednosti v centralnobančnem denarju

Eurosistem analizira potencialni vpliv nastajajočih tehnologij, vključno s tehnologijo razpršene evidence, na poravnavo finančnih transakcij velikih vrednosti. To delo je del prizadevanj Eurosistema, da bi centralne banke sledile digitalnim inovacijam na področju plačil in poravnave vrednostnih papirjev ter prispevale k tem inovacijam.

Finančni sektor se vse bolj zanima za morebitno uporabo tehnologije razpršene evidence, tudi za transakcije, ki se trenutno poravnavajo v centralnobančnem denarju. Če bo sektor tehnologijo razpršene evidence sprejel v velikem obsegu, bodo morda morale centralne banke sprejeti ukrepe za zaščito nemotenega delovanja plačilnih sistemov in vloge centralnobančnega denarja kot monetarnega sidra, ki podpira stabilnost, integracijo in učinkovitost evropskega finančnega sistema.

Eurosistem je opredelil štiri konceptualne rešitve, ki bi lahko omogočale poravnavo transakcij velikih vrednosti v centralnobančnem denarju, pri kateri se denimo del transakcije, ki je povezan z vrednostnimi papirji, poravna z uporabo infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (slika A).

Slika A

Konceptualne rešitve za poravnavo transakcij velikih vrednosti, registriranih na platformah tehnologije razpršene evidence, v centralnobančnem denarju

Eurosistem namerava raziskovalno delo o tehnologiji razpršene evidence (angleško) izvesti v obliki preizkusov z dejansko poravnavo v centralnobančnem denarju in poskusov s simulirano poravnavo v testnem okolju. Pri tem se bodo uporabljale tri rešitve Eurosistema, ki omogočajo poravnavo finančnih transakcij velikih vrednosti, registriranih na platformah tehnologije razpršene evidence, v centralnobančnem denarju: Trigger Solution (angleško), ki jo zagotavlja Deutsche Bundesbank, TIPS Hash-Link (angleško), ki jo zagotavlja Banca d’Italia (obe sta primera konceptualne rešitve 1), inFull-DLT Interoperability (angleško), ki jo zagotavlja Banque de France (konceptualna rešitev 2). Akterji na trgu so bili pozvani, naj izrazijo interes za sodelovanje v preizkusih in poskusih, ki naj bi potekali med majem in novembrom 2024. Hkrati bosta drugi dve konceptualni rešitvi nadalje analizirani interno znotraj Eurosistema.

Za podporo raziskovalnemu delu Eurosistema je bila ustanovljena posebna tržna kontaktna skupina za tehnologijo razpršene evidence (angleško). Skupina zagotavlja strokovne prispevke in Eurosistem obvešča o napredku pri uporabi tehnologije razpršene evidence in drugih novih tehnologij na grosističnih finančnih trgih.

5 Dejavnosti v zvezi s tržnimi operacijami in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Eurosistem je avgusta 2023 odobril nov okvir za zagotavljanje eurskih likvidnostnih linij centralnim bankam zunaj euroobmočja in ohranil več likvidnostnih linij s centralnimi bankami zunaj euroobmočja, s čimer zagotavlja podporo tržnemu financiranju. ECB je nasprotnim strankam v euroobmočju še naprej redno ponujala operacije v ameriških dolarjih. ECB ni posegla na devizni trg. Še naprej je bila odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu Evropske unije in opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

5.1 Tržne operacije

5.1.1 Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Eurosistemove linije zamenjav in repo linije so instrumenti denarne politike, ki pomagajo preprečevati, da bi napetosti na mednarodnih trgih financiranja ovirale učinkovitost transmisije denarne politike v euroobmočju. V tabeli 5.1 so prikazane likvidnostne linije, ki so se uporabljale 31. decembra 2023.

ECB je leta 2023 v dogovoru z ameriško, kanadsko, britansko, japonsko in švicarsko centralno banko (mreža linij zamenjav) še naprej tedensko zagotavljala likvidnost v ameriških dolarjih s 7-dnevno zapadlostjo. Od 20. marca do 30. aprila 2023 je bila pogostost operacij zagotavljanja likvidnosti v ameriških dolarjih v usklajenem dogovoru s centralnimi bankami mreže linij zamenjav s 7-dnevne povečana na dnevno. Namen večje pogostosti je bil povečati učinkovitost, okrepila pa je tudi vlogo podpornega mehanizma, ki jo ima operacija v obdobju povečanih pritiskov v pogojih financiranja v ameriških dolarjih. Zadolževanje nasprotnih strank euroobmočja je vse leto ostalo omejeno.

Svet ECB je 3. avgusta 2023 po poglobljenem pregledu predhodno veljavnega okvira in na podlagi izkušenj iz zadnjih let odobril nov okvir za zagotavljanje eurskih likvidnostnih linij centralnim bankam zunaj euroobmočja. Novi okvir je začel veljati 16. januarja 2024 in ohranja vlogo likvidnostnih linij kot instrumentov denarne politike, ohranja temeljne elemente predhodnega okvira, vendar ga poenostavlja, ter integrira obstoječe repo posle v poenoten stalni okvir, imenovan EUREP. Linije zamenjav so na voljo državam z največjo kreditno spodobnostjo ali sistemsko pomembnostjo z vidika euroobmočja. Dostop do eurske likvidnostne linije bi bil lahko v normalnih razmerah drugačen kot v obdobjih hudih in vsesplošnih pretresov na finančnih trgih, ko bi bila lahko upravičena vzpostavitev previdnostnih linij s širšim krogom držav. Svet ECB bo zahteve za likvidnostne linije še naprej ocenjeval od primera do primera.

5.1.2 Poročanje o posegih na deviznem trgu

ECB leta 2023 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011. Podatki o posegih na deviznem trgu so objavljeni vsake tri mesece s trimesečnim zamikom na spletnem mestu ECB in v statističnem skladišču. Informacije, objavljene v četrtletni tabeli, so povzete tudi v tabeli 5.2. Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

Okvir poročanja vključuje posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB je odgovorna za upravljanje računov ter obdelavo plačil v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA)^[60], Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM)^[61], evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE)^[62], programa »EU naslednje generacije« (NGEU)^[63] in programa makrofinančne pomoči Ukrajini (MFA+)^[64]. ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)^[65] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS)^[66], ter za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji^[67]. ECB je v letu 2023 zaključila priprave na izvajanje storitve plačilnega agenta za Evropsko komisijo in s tem razširila svoje sedanje storitve fiskalnega agenta.

Na dan 31. decembra 2023 je bil skupni neporavnani nominalni znesek v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči 200 milijonov EUR, v okviru EFSM 42,8 milijarde EUR, v okviru instrumenta SURE 98,4 milijarde EUR in v okviru sporazuma o posojilih Grčiji 39,54 milijarde EUR. ECB je v letu 2023 obdelala tudi izplačila in plačila obresti za posojila in nepovratna sredstva iz programa »EU naslednje generacije« različnim državam članicam in od njih ter posojila v okviru makrofinančne pomoči (MFA+) Ukrajini.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

V letu 2023 se je skladno z okvirom storitev Eurosistema za upravljanje rezerv (angleško), vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Več nacionalnih centralnih bank Eurosistema v tem okviru ponuja finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila organom odločanja ECB.

Ob koncu leta 2023 je imelo na področju upravljanja rezervnih sredstev račune 273 strank, v primerjavi z 270 ob koncu leta 2022. Leta 2023 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo na področju upravljanja rezerv, zmanjšala za približno 20% v primerjavi z letom 2022.

6 Gotovina je med evropskimi državljani še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo, stopnja ponarejanja pa je nizka.

Na obtok eurskih bankovcev so vplivala zvišanja ključnih obrestnih mer ECB, saj so se imetja gotovine kot hranilca vrednosti zmanjšala. Večina evropskih državljanov meni, da je pomembno imeti možnost plačevanja z gotovino. Zato želi ECB zagotoviti učinkovit dostop do gotovine in njeno sprejemanje v euroobmočju.

Eurosistem si prav tako prizadeva zagotoviti, da gotovina ostane čim bolj trajnostna in okolju prijazna, in je ocenil okoljski odtis bankovcev kot plačilnega sredstva. Priprave na razvoj nove serije eurskih bankovcev so priložnost, da se eurski bankovci približajo vsem Evropejcem in Evropejkam. Zato je javnost vključena v posvetovanje v okviru celotnega postopka oblikovanja.

6.1 Obtok eurskih bankovcev ter zagotavljanje dostopa do gotovine in njenega sprejemanja

Ob koncu leta 2023 je bilo v obtoku 29,8 milijarde eurskih bankovcev v skupni vrednosti 1,57 bilijona EUR. Zviševanje ključnih obrestnih mer ECB od julija 2022 še naprej zaviralno vpliva na imetje gotovine kot hranilca vrednosti, saj bankovci ne prinašajo nobenih obresti. Zato je leto 2023 zaznamovala zelo nizka medletna stopnja rasti števila in vrednosti bankovcev, in sicer 1,2% oziroma –0,3%.

Graf 6.1

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Za ohranjanje kakovosti eurskih bankovcev v obtoku in zaupanja vanje so nacionalne centralne banke Eurosistema obdelale 25,3 milijarde eurskih bankovcev in z novo natisnjenimi bankovci nadomestile 3,3 milijarde izrabljenih bankovcev.

Vrednost eurskih kovancev v obtoku se je medletno povečala za 3,2% in konec leta 2023 dosegla 33,5 milijarde EUR, kar ustreza 148,2 milijarde eurskih kovancev.

ECB je leta 2022 izvedla študijo o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju, ki je pokazala, da je za 60% državljanov pomembno, da imajo možnost plačevanja z gotovino. Da bi Evropska komisija zagotovila učinkovit dostop do gotovine in njeno sprejemanje, je 28. junija 2023 sprejela predlog uredbe o eurskih bankovcev in kovancih kot zakonitega plačilnega sredstva. ECB je v svojem mnenju o predlogu Komisije izrazila močno podporo oblikovanju jasnih pravil o obveznem sprejemanju gotovine v eurih in o zavrnitvi sprejema gotovine pri trgovcih na drobno, na primer z znakom »brez gotovine« na vhodu v trgovine. Dostop do gotovine in njeno sprejemanje sta ključna elementa strategije Eurosistema o gotovini do leta 2030, ki zagotavlja, da je gotovina v eurih še naprej splošno dostopna kot privlačno, zanesljivo in konkurenčno plačilno sredstvo in hranilec vrednosti.

6.2 Študija o okoljskem odtisu eurskih bankovcev

ECB je izvedla študijo o okoljskem odtisu eurskih bankovcev, da bi ocenila okoljski odtis letnih gotovinskih plačil osebe z eurskimi bankovci in zagotovila, da gotovina ostane čim bolj trajnostna in okolju prijazna.

Ugotovljeno je bilo, da je odtis letne uporabe eurskih bankovcev pri posamezniku enakovreden vožnji osmih kilometrov z avtomobilom in predstavlja le 0,01% skupnega letnega vpliva na okolje, povezanega s potrošnjo.

Ko so bankovci dani v obtok, se večkrat ponovno uporabijo. K njihovemu okoljskemu odtisu največ prispeva faza distribucije, vključno s porabo energije in prevozom. Z uporabo trajnostnega bombaža v papirju bankovcev se je vpliv eurskih bankovcev na okolje zmanjšal za skoraj 50%, skupni odtis plačevanja z eurskimi bankovci pa za 3,6% v primerjavi z uporabo konvencionalnega bombaža iz netrajnostnih virov. Po prehodu v bolj ekološki bombaž so predvidena nadaljnja zmanjšanja. Da bi določili alternativne metode odstranjevanja odpadkov bankovcev, kot sta recikliranje in ponovna uporaba odpadnih materialov, potekajo obsežne raziskave in razvoj.

6.3 Razvoj ponarejanja eurskih bankovcev

Leta 2023 je bilo iz obtoka umaknjenih okoli 467.000 ponarejenih eurskih bankovcev, kar je ena najnižjih ravni glede na skupno število bankovcev v obtoku (graf 6.2). Odkritih je bilo 16 ponaredkov na milijon pristnih bankovcev v obtoku. Kljub temu zelo majhnemu deležu se je število ponarejenih bankovcev povečalo v primerjavi z letom 2022, ko je bilo število ponaredkov po pandemiji covida-19 izjemno majhno. Verjetnost, da bi prejeli ponarejen bankovec, je majhna. Večina ponaredkov je slabe kakovosti, brez zaščitnih elementov ali z zelo slabimi imitacijami. Bankovce je mogoče preveriti s preprosto metodo »otip-pogled-nagib«, ki je opisana na spletni strani o zaščitnih elementih bankovcev in na spletnih straneh nacionalnih centralnih bank v euroobmočju.

Graf 6.2

Število odkritih ponarejenih bankovcev na leto na 1 milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

6.4 Priprave na prihodnje eurske bankovce

ECB se pripravlja na razvoj nove serije eurskih bankovcev, da bi ostali visoko odporni proti ponarejanju in postali čim bolj okolju prijazni. Ta proces kaže zavezanost Eurosistema gotovini in je priložnost, da se eurski bankovci približajo vsem Evropejcem.

Multidisciplinarna svetovalna skupina s člani iz vseh držav euroobmočja je na podlagi prispevkov javnosti predlagala ožji izbor tem. Svet ECB je nato izbral sedem tem, javnost pa je bila povabljena, da izbira med njimi. Na podlagi rezultatov dveh anket, opravljenih poleti 2023, je Svet ECB kot dve možni temi za bodoče eurske bankovce izbral »evropsko kulturo« ter »reke in ptice«.

Svet ECB je poleg tega sklenil ustanoviti svetovalno skupino, ki bo do konca leta 2024 predlagala motive, ki bi lahko prikazovali izbrane teme. Nato bo organiziran natečaj za oblikovanje novih bankovcev. Evropski državljani bodo lahko ponovno izbirali med več oblikovnimi možnostmi. ECB se bo leta 2026 predvidoma odločila o končni oblikovni podobi ter o tem, kdaj bo izdelala in izdala nove bankovce. Ko bo odločitev o izdelavi novih bankovcev sprejeta, bo do izdaje prvih bankovcev minilo še nekaj let.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo denarni politiki ECB, finančni stabilnosti ter drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropskega odbora za sistemska tveganja. To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, hkrati pa ECB omogoča, da krepi transparentnost.

Leta 2023 se je ECB osredotočala na novo statistiko euroobmočja, in sicer na podrobno poročanje o zunanji statistiki ter razčlenitvi posojil, gotovini in vlogah, ki so sestavni del javnega dolga. ECB se je odločila tudi razširiti poročevalsko populacijo za statistično poročanje o denarnih trgih in objavila novo statistiko finančnih računov z razčlenitvijo življenjskih zavarovanj in pokojninskih pravic po naložbenem tveganju. ECB je objavila podnebne kazalnike v okviru podnebnega akcijskega načrta na svojem spletnem mestu. Poleg tega je Eurosistem izvedel anketo, da bi ocenil, katere teme bi bilo mogoče vključiti v okvir za integrirano poročanje.

7.1 Nova in izboljšana statistika euroobmočja ter druge novosti

ECB je aprila 2023 začela objavljati dodatne podrobnosti o zunanji statistiki v skladu s spremenjeno smernico ECB o zunanji statistiki, ki obravnava potrebe uporabnikov po podrobnejši čezmejni statistiki. Nova serija ločenih podatkov za investicijske sklade, zavarovalnice in pokojninske sklade, druge finančne institucije, nefinančne družbe ter skupaj gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Določajo tudi vrsto dolžniškega instrumenta, ki se uporablja za neposredne naložbe. Več podrobnosti je na voljo za dolžniške vrednostne papirje, kredite, komercialne kredite in predujme ter dodatne geografske protipostavke.

Poleg tega je ECB začela objavljati nove razčlenitve za posojila, gotovino in vloge v javnem dolgu držav članic EU, kar omogoča temeljitejše ocenjevanje javnega financiranja. Medtem ko dolžniški vrednostni papirji po navadi obsegajo največji delež javnega dolga, so posojila in vloge pomembne komponente, saj so leta 2022 obsegale okoli 16% BDP euroobmočja in 17,5% skupnega javnega dolga. Navedeni so podatki o različnih virih financiranja in razčlenitev po kategorijah upnikov, vključno s komercialnimi bankami, multilateralnimi institucijami (npr. Mednarodni denarni sklad) in institucijami Evropske unije (npr. Evropska investicijska banka).

Aprila 2023 je ECB sklenila razširiti poročevalsko populacijo za statistično poročanje o denarnih trgih in je 46 bankam, ki že poročajo, dodala 24 novih bank. Nove banke bodo začele poročati 1. julija 2024. Podatki, ki jih zagotavljajo, bodo pomagali povečati reprezentativnost podatkov o statistiki denarnega trga, ki jih objavlja ECB. Podatki novih poročevalskih enot bodo pozneje vključeni v izračun eurske kratkoročne obrestne mere (€STR), kar bo zagotovilo zadostno kakovost novih podatkov. Razširjena poročevalska populacija bo podpirala reprezentativnost in zanesljivost referenčne vrednosti.

Po spremembi smernice o zahtevah za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov je ECB oktobra 2023 začela objavljati nove razčlenitve za življenjska zavarovanja, rentne pravice in pokojninske pravice z opredelitvijo naložbenega tveganja za vse države članice EU in euroobmočje. Te pravice so bistvene sestavine finančnih sredstev gospodinjstev in so v finančnih računih prikazane kot obveznosti zavarovalnic in pokojninskih skladov (ter v precej manjši meri drugih sektorjev). Novi podatki kažejo, v kolikšni meri naložbeno tveganje premij in prispevkov, investiranih v njihovem imenu, bremeni gospodinjstva.

7.2 Objava novih statističnih kazalnikov v zvezi s podnebjem

ECB je januarja 2023 na svojem spletnem mestu objavila prvi sklop poskusnih in analitičnih statističnih kazalnikov, povezanih s podnebnimi spremembami. Ti kazalniki so bili združeni v tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami ESCB in so del širšega podnebnega akcijskega načrta ECB.

Poskusni kazalniki trajnostnega financiranja podajajo pregled dolžniških instrumentov s trajnostnimi značilnostmi, ki jih izdajo ali imajo rezidenti v euroobmočju. Zagotavljajo informacije o prihodkih, zbranih za financiranje trajnostnih projektov, in posledično o prehodu na neto ogljično ničelno gospodarstvo.

Analitični kazalniki emisij ogljika za finančne institucije zagotavljajo informacije o ogljični intenzivnosti portfeljev vrednostnih papirjev in posojil finančnih institucij ter tako pomagajo oceniti vlogo sektorja pri financiranju prehoda na neto ogljično ničelno gospodarstvo in s tem povezana tveganja. Kazalniki zagotavljajo informacije o izpostavljenosti bank do nasprotnih strank, ki so močno odvisne od ogljično intenzivnih poslovnih modelov.

Z analitičnimi kazalniki o fizičnih tveganjih v portfeljih posojil in vrednostnih papirjev se ocenjujejo tveganja, ki izhajajo iz posledic naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, kot so poplave in požari v naravi, za uspešnost posojil, obveznic in lastniških vrednostnih papirjev. Kazalniki se lahko uporabijo za primerjavo fizičnega tveganja med državami, sektorji in nevarnostmi.

Nadaljevalo se je delo v zvezi z vsemi tremi nabori podatkov, da bi se dodatno izboljšala kakovost razpoložljivih podatkov in razčlenitev, vključno z geografskimi, sektorskimi in drugimi podrobnostmi.

7.3 Povečanje učinkovitosti poročanja podatkov v bankah

Okvir za integrirano poročanje (IReF) si prizadeva obstoječe zahteve ESCB o statističnih podatkih za banke čim bolj povezati v enoten standardizirani okvir poročanja, ki se uporablja v euroobmočju.

Okvir za integrirano poročanje je prvi korak v smeri širše pobude, da se vzpostavi sistem integriranega posredovanja statističnih podatkov ter podatkov o skrbnem in varnem poslovanju in reševanju v Evropski uniji, kot so zahtevali evropski bančni sektor, Evropski parlament in Svet. Evropski bančni organ, ECB, Enotni odbor za reševanje in Evropska komisija sodelujejo v neformalni koordinacijski skupini, da bi še naprej spodbujali tako integracijo. Leta 2023 so razpravljali o načinih dela skupnega odbora za poročanje bank, ki vključuje ustrezne evropske in nacionalne organe ter bančni sektor. Skupni odbor za poročanje bank naj bi bil ustanovljen leta 2024.

ESCB za optimizacijo poročanja in zmanjšanje skupnega poročevalskega bremena tesno sodeluje tudi z bančnim sektorjem prek bančnega integriranega slovarja poročanja (BIRD). To je prostovoljna pobuda za sodelovanje, ki združuje nacionalne centralne banke in poslovne banke ESCB. BIRD, do katerega se lahko dostopa brezplačno, pomaga bankam pri pripravi statističnega in nadzornega poročanja ter poročanja v zvezi z reševanjem, ki izpolnjuje zahteve glede poročanja, določene v evropski zakonodaji. BIRD je integriran slovar, ki ne vsebuje redundantnosti: koncepti, na katerih temeljijo obveznosti poročanja, so opredeljeni in opisani enkrat, bankam pa omogočajo, da se odločijo, katere podatke bodo pridobile iz svojih internih sistemov in kako jih bodo obdelovale.

Eden prvih ciljev BIRD bo bankam pomagati pri izpolnjevanju zahtev v okviru za integrirano poročanje – novem okviru za zbiranje podatkov, ki se bo dosledno uporabljal v vseh državah euroobmočja. Poročevalske enote bodo lahko uporabljale BIRD za poročanje v okviru za integrirano poročanje in za druge obveznosti poročanja. BIRD bo bankam pomagal zmanjšati poročevalsko breme in izboljšati kakovost podatkov, ki se poročajo ustreznim organom.

Okvir 5
Prva različica novih distribucijskih premoženjskih računov gospodinjstev

Nova eksperimentalna statistika zagotavlja četrtletne informacije o porazdelitvi premoženja gospodinjstev v euroobmočju v skladu z nacionalnimi računi.

Novi distribucijski premoženjski računi, ki jih objavlja ECB, omogočajo vpogled v porazdelitev premoženja med gospodinjstvi v euroobmočju in po državah euroobmočja v skladu z agregiranimi četrtletnimi sektorskimi računi. Nova statistika podpira analizo ekonomske, denarne in finančne stabilnosti, ki jo izvaja ECB. Distribucijski premoženjski računi so povezani s pregledom strategije denarne politike ECB v letu 2021, katerega cilj je vključevati sistematično oceno dvosmerne interakcije med porazdelitvijo dohodka in premoženja ter denarno politiko. Distribucijski premoženjski računi bodo omogočili nov vpogled v proces transmisije denarne politike. Objava upošteva priporočila pobude skupine G20 glede podatkovnih vrzeli za razvoj distribucijskih informacij o dohodku, potrošnji, varčevanju in premoženju gospodinjstev v skladu z nacionalnimi računi.

Metodo in rezultate je razvil in pripravil Evropski sistem centralnih bank. Skupni pristop se lahko dodatno okrepi na nacionalni ravni, tako da bo upošteval dodatne vire podatkov, ki so na voljo na lokalni ravni. Nekatere nacionalne centralne banke so te izboljšave že uvedle. Podatki združujejo agregirane četrtletne sektorske račune z informacijami na ravni gospodinjstev iz ankete o financiranju in porabi gospodinjstev (HFCS) med letoma 2010 in 2021 ter drugimi viri. Rezultati za četrtletja po letu 2021 so ocenjeni na podlagi podatkov iz najnovejših sektorskih računov in najnovejših razpoložljivih podatkov iz ankete o financiranju in porabi gospodinjstev ali podatkov nacionalnih statističnih uradov, zbranih v nekaterih državah. Podatki se pripravijo četrtletno in objavijo pet mesecev po koncu vsakega obdobja. Rezultati so na voljo za euroobmočje, 19 posameznih držav euroobmočja (vse države euroobmočja razen Hrvaške) in Madžarsko.

Distribucijski premoženjski računi zagotavljajo podatke o neto premoženju ter skupnih sredstvih in obveznostih ter njihovih sestavnih delih. Gospodinjstva so razčlenjena na zgornjih pet decilov neto premoženja in spodnjih 50% ter glede na zaposlenost in stanovanjski status. Podatkovni niz distribucijskih premoženjskih računov vključuje tudi Ginijev količnik neto premoženja, podatke o mediani in povprečnem neto premoženju, delež neto premoženja v spodnjih 50%, zgornjih 10% in zgornjih 5% gospodinjstev ter razmerje med zadolženostjo in sredstvi po decilu neto premoženja gospodinjstev.

Graf A

Spremembe stanovanjskega premoženja po decilu neto premoženja in delež v neto premoženju zgornjih 5% v euroobmočju

a) Stanovanjsko premoženje	b) Delež zgornjih 5% v neto premoženju
(v bilijonih EUR)	(v odstotkih)

Okvir 6
Statistika plačil – obsežnejša in pogostejša

Spremenjena uredba ECB o statistiki plačil je začela veljati 1. januarja 2022. Izboljšave v primerjavi s prejšnjim pravnim okvirom upoštevajo razvoj na področju plačil in ustrezne spremembe zakonodaje EU. Pogostost zbiranja podatkov se je povečala z letnega na polletno in četrtletno. Podatki o statistiki plačil, zbrani na podlagi spremenjenega okvira, so bili prvič objavljeni 9. novembra 2023 na podatkovnem portalu ECB. Podatki so bili objavljeni za vsa četrtletja leta 2022 in za prvi dve četrtletji leta 2023 ter za dve polletji leta 2022.

Statistika plačil, ki se objavlja polletno, zdaj vključuje informacije o inovativnih plačilnih storitvah malih vrednosti, kot so plačila z uporabo mobilnih naprav, brezstična plačila, e-trgovanje in nove vrste plačilnih storitev, kot so opredeljene v revidirani direktivi o plačilnih storitvah (PSD2). Ob vsaki polletni objavi se objavi sporočilo za javnost. V okviru izboljšanega zbiranja podatkov podatki na podatkovnem portalu ECB med drugim kažejo veliko povpraševanje po brezstičnih kartičnih plačilih, ki so v prvi polovici leta 2023 predstavljala 57% vseh kartičnih plačil v euroobmočju (graf A).

Graf A

Delež brezstičnih kartičnih plačil kot odstotek vseh kartičnih plačil v euroobmočju v prvi polovici leta 2023

Poleg tega se zbirajo podatki o goljufivih plačilnih transakcijah, metodah avtentikacije za plačilne transakcije in o plačilnih shemah. Podatki o kartičnih plačilnih transakcijah s svetovno razčlenitvijo po posameznih državah in z nadaljnjo razčlenitvijo po kategorijah trgovcev se zbirajo četrtletno in za namene spremljanja čezmejne trgovine.

8 Raziskovalne dejavnosti ECB

Raziskave v ECB so bile leta 2023 med drugim osredotočene na ocenjevanje gibanja inflacije, transmisijo denarne politike, podnebne spremembe in strukturne spremembe. Vodje raziskav v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB) so ustanovili raziskovalno mrežo o izzivih za prenos denarne politike v spreminjajočem se svetu (ChaMP), katere cilj je uporabiti bogate podrobne podatkovne nize za analizo moči, hitrosti in heterogenosti kanalov prenosa denarne politike v euroobmočju ob doslej največjih šokih, strukturnih spremembah in spreminjanju inflacijske dinamike. Raziskave na podlagi podatkov Mreže za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev (HFCN) so še naprej zagotavljale nove ugotovitve o vplivu inflacije na heterogena gospodinjstva v euroobmočju. Anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov je zdaj trdno uveljavljena kot vir dragocenih podatkov politik in raziskav o oblikovanju pričakovanj gospodinjstev. Podnebne spremembe so bile še naprej pomembna tema raziskovalnih dejavnosti ECB. ECB je tesno sodelovala tudi z nacionalnimi centralnimi bankami v okviru raziskovalnih grozdov ESCB in organizirala letne delavnice za razprave o najbolj perečih vprašanjih na različnih področjih specializacije.

8.1 Najnovejše informacije o raziskovalnih pobudah ESCB

Mreža ChaMP je začela delati maja 2023. Pričakuje se, da bo trajalo dve leti, z možnostjo podaljšanja za še eno leto. Razdeljena je na dve delovni področji: transmisija denarne politike prek finančnega sistema (delovni postopek 1) in transmisija denarne politike prek realnega gospodarstva (delovni postopek 2). Mreža ChaMP je začela izvajati prvi delovni program, ki je obsegal 180 raziskovalnih projektov več kot 250 avtorjev iz večine centralnih bank v ESCB. Prvi delavnici sta bili izvedeni 25. oktobra 2023 v Bruslju (delovni postopek 2) in 31. oktobra 2023 v Lizboni (delovni postopek 1). Delavnica za delovni postopek 1 je vključevala predstavitve transmisije denarne politike prek bank na podjetja in gospodinjstva ter vloge nebančnih finančnih posrednikov, delavnica za delovni postopek 2 je bila osredotočena na pomen proizvodnih mrež med podjetji (npr. omejitve na strani ponudbe in drugi šoki) in strukturne spremembe (npr. digitalizacija, (de)globalizacija in podnebne spremembe) za transmisijo denarne politike. Prvo osebno srečanje vodstvene ekipe je potekalo 30. oktobra 2023 v Lizboni.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je julija 2023 objavila rezultate četrtega (2021) kroga ankete o financiranju in porabi gospodinjstev (HFCS). Anketa o financiranju in porabi gospodinjstev je uporaben vir informacij na ravni gospodinjstev o financiranju in porabi gospodinjstev v več raziskovalnih projektih, ki jih izvajajo člani mreže, raziskovalna delovna skupina ECB za heterogenost in zunanji raziskovalci. Med temi projekti so delo na področju distribucijskih učinkov inflacijskih šokov na bilance stanja gospodinjstev,^[68] razlik v premoženju med moškimi in ženskami (premoženjske razlike med spoloma), merjenja dohodkovne negotovosti s podatki o pričakovanjih, heterogenosti učinkov pandemije na finance gospodinjstev in novih distribucijskih premoženjskih računov (glej okvir 5).

8.2 Najnovejše informacije o raziskovalnih pobudah ECB

Anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov je bila leta 2023 izpopolnjena in ponuja svež vpogled v sektor gospodinjstev za analizo politik in raziskave. ECB je v pilotni fazi razširila pokrivanje ankete s prvih šestih držav (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska in Španija) na pet dodatnih držav euroobmočja (Avstrija, Finska, Grčija, Irska in Portugalska). Anketa o pričakovanjih potrošnikov se je izkazala za neprecenljivo orodje politike in raziskav za analizo inflacijskih pričakovanj gospodinjstev. Raziskave so pokazale, da je restriktivna denarna politika skupaj z aktivnim obveščanjem o vlogi denarne politike pri stabilizaciji prihodnje inflacije spodbujala zaupanje javnosti in preprečila, da bi se nedavni cenovni in stroškovni šoki utrdili v inflacijskih pričakovanjih potrošnikov.^[69] Anketa o pričakovanjih potrošnikov je bila uporabljena tudi za prikaz heterogenega vpliva inflacije na pričakovanja po gospodinjstvih. Ena od pomembnih ugotovitev je, da je inflacija najbolj vplivala na gospodinjstva z nizkimi dohodki, ker so izpostavljena podražitvam nujnih življenjskih potrebščin, kot so energenti in hrana.

Tudi leta 2023 so bila še naprej v ospredju raziskovalna področja, povezana s podnebjem. Raziskave so pokazale razhajanje, saj so banke z obsežnejšimi okoljskimi razkritji posojilojemalcem, ki so onesnaževali okolje, odobrile več posojil, ne da bi zaračunale višje obrestne mere ali skrajšale ročnost dolga.^[70] Drugo delo je bilo osredotočeno na nenamerne posledice davkov na ogljikov dioksid. Analiza tveganja »zelene inflacije« (vztrajno odstopanje inflacije od našega cilja, ki je posledica davkov na ogljikov dioksid ali shem za oblikovanje cen ogljika) kaže, da je ob zelo počasnem povečevanju davkov na ogljikov dioksid mogoče razogljičenje doseči brez ogrožanja mandata ECB.^[71] Drugo delo je pokazalo, da mehanizmi za oblikovanje cen ogljika zmanjšujejo emisije ogljika v podjetjih, hkrati pa usmerjajo njihovo naložbeno mešanico od zelenih inovacij do kratkoročnega zmanjševanja onesnaževanja.^[72] V središču razprave v okviru foruma o politikah na konferenci »WE_ARE_IN«, organizirani skupaj s centrom za raziskovanje ekonomske politike (Centre for Economic Policy Research), so bili tudi učinki podnebnih sprememb na naše razumevanje makroekonomske in finančne stabilnosti.

Strokovnjaki ECB so leta 2023 v seriji delovnih zvezkov ECB (Working Paper Series) objavili 120 dokumentov. Objavili so tudi več študij o politikah ali metodoloških študij v seriji občasnih zvezkov ECB (Occasional Paper Series), seriji statističnih zvezkov (Statistics Paper Series) in seriji razprav (Discussion Paper Series). Na podlagi številnih raziskovalnih dejavnosti ECB so bile objavljene tudi publikacije v priznanih akademskih revijah, 12 člankov, namenjenih širši javnosti, pa je bilo objavljenih v raziskovalnem biltenu ECB. V okvirju 7 so podrobneje opisani rezultati nedavnih prizadevanj ECB na področju gospodarske dinamike po ekstremnih pojavih – tema, ki je zelo pomembna za cenovno in finančno stabilnost.

8.3 Najnovejše informacije o delu raziskovalnih grozdov v ESCB

Redne raziskovalne mreže so še naprej usklajevale raziskave v okviru ESCB in vzdrževale odnose z akademskimi raziskovalci. Raziskovalni grozdi ESCB o »monetarni ekonomiji« (grozd 1), »mednarodni makroekonomiji, javnofinančni politiki, ekonomiji dela, konkurenčnosti in upravljanju EMU« (grozd 2), »finančni stabilnosti, makrobonitetni regulaciji in makrobonitetnem nadzoru« (grozd 3) ter »podnebnih spremembah« (grozd 4) so izvedli delavnice o najbolj perečih temah na svojih področjih. Letna delavnica grozda 1 je bila leta 2023 preložena in bo zdaj izvedena v Narodowy Bank Polski v Varšavi 21. in 22. marca 2024. Letna delavnica grozda 2 je bila 16. in 17. novembra 2023 v Bank of England. Na petih srečanjih v okviru delavnice so se obravnavali produktivnost, trgi dela, mednarodne makroekonomije, energetski šoki ter podnebna in fiskalna politika. Letna delavnica grozda 3 je bila organizirana od 23. do 25. novembra 2023 v kraju Saariselkä na Finskem, obravnavala pa je finančno stabilnost in finančno posredništvo. Druga letna delavnica grozda 4 je v hibridni obliki v ECB potekala 13. in 14. novembra 2023. Obravnavane teme so segale od vpliva temperaturnih šokov na inflacijo do dinamike biotske raznovrstnosti.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti ECB

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB ter predstavlja informacije o mnenjih ECB in zadevah v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB. Poroča tudi o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa, ki ga izvaja ECB.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Septembra 2023 je Sodišče zavrnilo pritožbo v zadnji še nerešeni odškodninski tožbi, ki so jo imetniki grških državnih obveznic vložili proti ECB in Evropski uniji (EU). Pritožniki so bili leta 2012 vključeni v prestrukturiranje grškega javnega dolga z naknadno aktivacijo določbe o kolektivnem delovanju.^[75] Pritožniki so na prvi stopnji trdili, da sta za njihovo prisilno sodelovanje pri prestrukturiranju grškega javnega dolga odgovorni ECB in Evropska unija, med drugim zaradi sodelovanja ECB in EU na sestankih Euroskupine in njune vloge v postopku posvetovanja, na podlagi katerega so bile naknadno aktivirane določbe o kolektivnem delovanju.^[76] Splošno sodišče je ugotovilo, da ECB in EU nista ravnali ultra vires in da nista kršili lastninske pravice, prostega pretoka kapitala ali načela enakega obravnavanja. Splošno sodišče je tudi razsodilo, da več določb Pogodbe o delovanju Evropske unije, na katere se sklicujejo pritožniki (vključno s členoma 123 in 127), ne predstavlja pravnih pravil, ki posameznikom dajejo pravice, in zato ne morejo povzročiti nepogodbene odgovornosti EU ali ECB. Sodišče EU je pritožbo, ki je Splošnemu sodišču očitala napačno preučitev nekaterih tožbenih razlogov, v celoti zavrnilo in s tem končalo več kot desetletje trajajoč spor, v katerem je ECB vedno zmagala, saj je dokazala, da je ravnala zakonito.

Aprila 2023 je Sodišče Evropske unije (peti senat) sprejelo sodbo v postopku predhodnega odločanja, ki ga je predložilo litovsko vrhovno upravno sodišče (zadeva C-772/21). Sodišče Evropske unije je razložilo, da se minimalni standardi ECB za samodejno preverjanje primernosti eurskih bankovcev z napravami za obdelavo bankovcev iz člena 6(2) Sklepa ECB/2010/14 o preverjanju primernosti eurskih bankovcev ne uporabljajo za obdelovalce gotovine, kot je na primer družba Brink’s Lithuania. V postopku v glavni stvari je družba Brink’s izpodbijala odločitev centralne banke Lietuvos bankas, v skladu s katero je družba Brink’s kršila minimalne standarde ECB, saj dve od njenih naprav za obdelavo bankovcev nista opravili testa primernosti (ki je temeljil na teh standardih). Sodišče Evropske unije je ugotovilo, da minimalni standardi ECB veljajo za proizvajalce naprav za obdelavo bankovcev. Čeprav obdelovalcev gotovine ti standardi ne zavezujejo, so dolžni odpraviti nepravilnosti, če nacionalna centralna banka pri inšpekcijskem pregledu ugotovi, da naprave za obdelavo bankovcev niso skladne z minimalnimi standardi ECB. Sodišče Evropske unije je poleg tega zaključilo, da države članice ne smejo naložiti obdelovalcem gotovine, da spoštujejo minimalne standarde ECB, saj uvedba take obveznosti po nacionalni zakonodaji ne bi spoštovala izključne pristojnosti EU na področju denarne politike, ki vključuje preverjanje pristnosti in primernosti bankovcev.

Maja 2023 je Sodišče Evropske unije pojasnilo obseg sodnega nadzora, ki ga opravijo sodišča EU nad sklepom ECB, sprejetim na področju bančnega nadzora, na podlagi diskrecijske pravice, ki vključuje zapletene tehnične, ekonomske in finančne ocene. Sodba Sodišča je sledila pritožbi ECB zoper sodbo Splošnega sodišča iz aprila 2021, s katero je bil razveljavljen sklep ECB o zavrnitvi dovoljenja Crédit Lyonnais, da iz izračuna svojega koeficienta finančnega vzvoda izključi nekatere izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, zbranih na reguliranih varčevalnih računih. Splošno sodišče je menilo, da je bila pri tej odločbi storjena očitna napaka pri presoji, ker ECB ni upoštevala, da ti računi niso izpostavljeni tveganju množičnega dvigovanja vlog in da zato niso izpostavljeni tveganju prisilnih prodaj. Sodišče Evropske unije je pritrdilo argumentom ECB in razveljavilo sodbo Splošnega sodišča ter odločilo, da mora biti obseg sodnega nadzora sodišč EU nad odločitvami ECB, sprejetimi na podlagi diskrecijske pravice, omejen in ne sme privesti do tega, da Splošno sodišče z lastno oceno nadomesti oceno ECB. Namen tega nadzora je le preveriti, ali odločba ne temelji na materialnih napačnih dejstvih ali očitni napaki pri presoji ali zlorabi pooblastil. V obravnavani zadevi je Sodišče Evropske unije menilo, da je Splošno sodišče s svojo oceno v zvezi s tveganjem prisilne prodaje terjatev, ki mu je bila izpostavljena banka, nadomestilo oceno ECB in s tem prekoračilo meje sodnega nadzora. Sodišče Evropske unije je s pravnomočno sodbo v zadevi zavrnilo ničnostno tožbo Crédit Lyonnais na prvi stopnji za razglasitev ničnosti spornega sklepa in odločilo, da banka ni dokazala, da je bila pri odločitvi ECB storjena očitna napaka pri presoji.

Septembra 2023 je Sodišče Evropske unije^[77] zavrnilo pritožbo družbe Versobank AS zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 6. oktobra 2021, s katero je bila zavrnjena ničnostna tožba zoper sklep ECB o odvzemu dovoljenja banki za opravljanje storitev kreditne institucije. Sodišče Evropske unije je v tej sodbi potrdilo, da je ECB izključno pristojna za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev vsem kreditnim institucijam s sedežem v sodelujočih državah članicah ne glede na to, ali so te institucije razvrščene med pomembne ali manj pomembne institucije, med drugim iz razlogov, povezanih s hujšimi kršitvami nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša direktiva o preprečevanju pranja denarja.

9.2 Mnenja ECB in zadeve v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu EUR-Lex. ECB je leta 2023 sprejela 12 mnenj o osnutkih pravnih aktov Unije in 35 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov.

Obravnavanih je bilo dvanajst zadev v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, in sicer dve v zvezi s pravnimi akti Unije in deset v zvezi z nacionalnimi predpisi. ECB je v sedmih od teh dvanajstih zadev sprejela mnenja na lastno pobudo.

Prva zadeva EU se je nanašala na predlog uredbe EU o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih). Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker se med drugim nanaša na obseg dostopa do podatkov v zasebni lasti in njihovo uporabo s strani ECB in nacionalnih centralnih bank za številne opredeljene namene v javnem interesu. Druga zadeva EU se je nanašala na zakonodajni sveženj EU, ki je predlagal vzpostavitev evropske enotne točke dostopa (ESAP), ki bi zagotavljala centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker je vzpostavitev ESAP pomemben mejnik pri dokončanju unije kapitalskih trgov, ki bi moral omogočiti učinkovitejšo razporeditev kapitala po vsej Uniji ter prispevati k nadaljnjemu razvoju in povezovanju kapitalskih trgov.

Dve madžarski zadevi v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti posvetovanja sta se nanašali na neodvisnost centralne banke in prepoved denarnega financiranja. Prva madžarska zadeva se je nanašala na madžarski zakon o gospodarskih in finančnih ukrepih, ki je nekaterim institucijam do 30. junija 2023 prepovedoval nakup dolžniškega instrumenta, denominiranega v forintih, ki ga je izdala nacionalna centralna banka ESCB. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker centralni banki Magyar Nemzeti Bank preprečuje, da bi neodvisno izbrala potrebna sredstva in instrumente za izvajanje učinkovite denarne politike in neodvisno doseganje svojega glavnega cilja cenovne stabilnosti. Druga madžarska zadeva se je nanašala na spremembe zakona o centralni banki Magyar Nemzeti Bank, s katerim so bili uvedeni enotni zakladniški računi v tuji valuti, ki jih bo vodila Magyar Nemzeti Bank, da bi dopolnili že obstoječi enotni zakladniški račun madžarskega forinta. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker se nanaša na skladnost obrestovanja državnih zakladniških računov nacionalne centralne banke s prepovedjo denarnega financiranja.

Dve slovaški zadevi v zvezi z neskladnostjo sta se nanašali na gotovino. Prva slovaška zadeva se je nanašala na slovaški zakon o socialnem zavarovanju, ki omejuje gotovinska plačila za javne prispevke za socialno zavarovanje. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno zaradi omejitve uporabe gotovine kot plačilnega sredstva in neobstoja ocene sorazmernosti te omejitve ob upoštevanju meril, ki jih je Sodišče določilo v sodbi v zadevi Hessischer Rundfunk (C-422/19 in C-423/19). Druga slovaška zadeva se je nanašala na slovaški zakon o spremembi ustave Slovaške republike, ki zagotavlja izdajo gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, nadalje določa, da ima vsakdo pravico do plačila za nakup blaga in opravljanje storitev z gotovino kot zakonitim plačilnim sredstvom, zagotavlja, da se sprejem takega plačila lahko zavrne le iz razumnih ali splošno veljavnih razlogov, in zagotavlja pravico do gotovinske transakcije v banki ali podružnici tuje banke. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker ustavno pravo zagotavlja izdajo gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva in v tem okviru določa splošno načelo obveznega sprejemanja gotovine in okvir za izjeme v državi članici, katere valuta je euro, ki sta v izključni pristojnosti ECB in Unije.

Pet zadev v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti na nacionalni ravni (štiri neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja in eno pozno posvetovanje) se nanaša na bančni davek in dajatve s posebnim namenom, uvedene kot odziv na povečano inflacijo in obrestne mere. Te zadeve so se nanašale na: (1) poljski zakon o množičnem financiranju za podjetja in pomoči posojilojemalcem, s katerim je bil uveden koncept »hipotekarnih praznikov«, da bi se zmanjšalo breme posojilojemalcev z neporavnanimi hipotekarnimi posojili potem, ko je centralna banka Narodowy Bank Polski pred kratkim zvišala obrestne mere; (2) portugalski zakon o ukrepu za začasno znižanje referenčnih obrestnih mer EURIBOR za 30% za hipotekarna posojila s spremenljivo obrestno mero, katerega cilj je ublažiti učinke naraščajočih obrestnih mer na trg stanovanjskih hipotek in zagotoviti večjo predvidljivost za družine s hipotekami s spremenljivo obrestno mero; (3) romunski zakon o nekaterih fiskalnih proračunskih ukrepih za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti Romunije, ki med drugim zadeva uvedbo prometnega davka za kreditne institucije, ki so romunski pravni subjekti ali romunske podružnice tujih pravnih subjektov; (4) slovaški zakon o posebni dajatvi za poslovanje v reguliranih panogah z (a) razširitvijo obsega reguliranih oseb, za katere velja posebna dajatev, na kreditne institucije, ki poslujejo na Slovaškem, in (b) uvedbo posebne stopnje dajatve za te kreditne institucije; ter (5) latvijski zakon o spremembi zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da bodo morale kreditne institucije v letu 2024 plačati pristojbino za zaščito hipotekarnih posojilojemalcev v korist posojilojemalcev, ki izpolnjujejo določene pogoje. Te zadeve so se štele za jasne in pomembne, ker zakoni povečujejo finančno stabilnost, bonitetni nadzor, v latvijski, portugalski in slovaški zadevi pa tudi vidike denarne politike.

Zadnja nacionalna zadeva v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti je španska zadeva v zvezi z zakonom, ki zahteva, da Banco de España sprejme potrebne ukrepe, s katerimi investicijskim podjetjem omogoči, da pri centralni banki odprejo račune, da lahko deponirajo sredstva, ki jih prejmejo od svojih strank. Ta zadeva se je štela za jasno in pomembno, ker bi lahko poleg neposrednega vpliva na delovanje plačilnih sistemov sprožila tudi vprašanja, povezana z denarno politiko in finančno stabilnostjo.

ECB je sprejela 12 mnenj o zakonodajnih predlogih EU v zvezi z vprašanji, kot so digitalni euro; eurski bankovci in eurski kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo; reforma gospodarskega upravljanja v Uniji; okvir Unije za krizno upravljanje in jamstvo za vloge; ukrepi za zmanjšanje prevelike izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije in obravnavanje pristopa do tveganja koncentracije v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami in tveganja nasprotne stranke pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, vključenimi v centralni kliring; takojšnja kreditna plačila v eurih; podnebna vprašanja, vključno z energetsko učinkovitostjo stavb, potrebno skrbnostjo podjetij glede trajnostnosti ter preglednostjo in celovitostjo okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnosti ocenjevanja; statistika trga dela EU o podjetjih ter imenovanje novega člana Izvršilnega odbora ECB.

Na področju mnenj o nacionalni zakonodaji, ki pogosto zajemajo več kot en predmet, je ECB sprejela 19 mnenj v zvezi z nacionalnimi centralnimi bankami; 15 mnenj o stabilnosti finančnega sistema; 13 mnenj o bonitetnem nadzoru kreditnih institucij; sedem mnenj o valutnih zadevah in plačilnih sredstvih; pet mnenj o instrumentih in operacijah denarne politike ter izvajanju denarne politike in tri mnenja o plačilnih sistemih in/ali sistemih poravnave vrednostnih papirjev. Vprašanje bančnih davkov in dajatev s posebnim namenom, uvedenih kot odziv na povečano inflacijo in obrestne mere, je bilo leta 2023 obravnavano v sedmih mnenjih.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU upoštevajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala leta 2023, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank leta 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Končna prodaja sredstev, povezanih z irsko družbo za reševanje bank, ki jo je leta 2023 izvedla irska centralna banka Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem, je odpravila resne pomisleke glede denarnega financiranja, prisotne od leta 2013.

Financiranje obveznosti, ki jih ima javni sektor do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s strani nacionalnih centralnih bank se ne šteje za denarno financiranje, če to vodi do terjatev do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih imetij. Vendar finančne donacije, kot sta jih v prejšnjih letih prek MDS zagotovili Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique in Banque de France za odpis dolga močno zadolženim revnim državam, niso povzročile tujih terjatev in zato zahtevajo korektivne ukrepe.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je tudi v letu 2023 vzdrževala tesen dialog s svojimi evropskimi in mednarodnimi partnerji. Odnos ECB z Evropskim parlamentom je bistveni sestavni del njenega okvira demokratične odgovornosti. ECB je tesno sodelovala z Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) prek rednih predstavitev in izmenjav dopisov. Sodelovala je tudi z odborom ECON v okviru tekočega dela v zvezi z digitalnim eurom. Na mednarodni ravni je konstruktivno sodelovala v dialogu s partnerji iz skupine G20. Med drugim je podprla pobude indijskega predsedstva o ureditvi finančnega sektorja, čezmejnih plačilih in kriptosredstvih. ECB je še naprej sodelovala tudi v razpravah, pomembnih za centralne banke, o različnih vprašanjih v zvezi z delovanjem Mednarodnega denarnega sklada (MDS), vključno s pregledom kvot MDS, prilagoditvami posojilnih politik in orodij MDS ter zadevami v zvezi s posebnimi pravicami črpanja in njihovim usmerjanjem.

10.1 Demokratična odgovornost ECB

ECB je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) dobila neodvisnost. Neodvisnost pomeni, da lahko ECB neodvisno od političnega vpliva sprejema odločitve, da bi dosegla svoj glavni cilj ohranjati stabilnost cen. Vendar je demokratična odgovornost bistvena protiutež tej neodvisnosti. ECB je za svoja dejanja odgovorna Evropskemu parlamentu, ki zastopa državljane EU. Izpolnjevanje teh obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo je ključni del pristojnosti ECB. Dvosmerni dialog, vzpostavljen z Evropskim parlamentom, omogoča ECB, da predstavnikom državljanov EU razloži svoja dejanja in politike ter prisluhne njihovim skrbem. Ta dialog se je z leti razvijal in presegel zahteve iz člena 284(3) PDEU. Za spodbujanje nadaljnjega skupnega soglasja in učinkovitega sodelovanja sta predsednik ECB in predsednik Evropskega parlamenta junija 2023 podpisala izmenjavo pisem, v katerih sta pojasnila ureditev odgovornosti med ECB in Evropskim parlamentom na področju centralnega bančništva.

Leta 2023 je predsednik ECB sodeloval na štirih rednih zaslišanjih pred odborom ECON in se februarja udeležil plenarne razprave o letnem poročilu ECB za leto 2021, nato pa je Evropski parlament sprejel resolucijo. Maja je podpredsednik predstavil letno poročilo ECB za leto 2022 odboru ECON. Istega dne je ECB objavila odziv na pripombe Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu za leto 2021. Poleg tega je ECB maja gostila letni obisk delegacije članov odbora ECON. Med letom je odgovorila na 27 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta.

ECB je v okviru svojega dela v zvezi z digitalnim eurom tesno sodelovala z odborom ECON. Leta 2023 je takratni član Izvršilnega odbora Fabio Panetta sodeloval na treh priložnostnih zaslišanjih v odboru ECON in razpravljal o napredku, doseženem v fazi proučevanja digitalnega eura, med drugim o uporabniških izkušnjah, zakonitem plačilnem sredstvu in zakonodajnem postopku o digitalnem euru.^[78] ECB je z Evropskim parlamentom organizirala tudi tehnične seminarje na ravni zaposlenih in sodelovala na dogodkih, ki so jih organizirali poslanci Evropskega parlamenta za razpravo o digitalnem euru.

Zadnja anketa Eurobarometra, izvedena oktobra in novembra 2023, kaže, da 79% anketirancev v euroobmočju podpira euro, 43% pa jih zaupa ECB. Visoka raven podpore euru je zelo pozitiven znak, medtem ko razmeroma majhno zaupanje v ECB kaže, da si mora ta institucija še naprej prizadevati za komuniciranje z javnostjo in izvoljenimi predstavniki državljanov. Krepitev zaupanja javnosti bo za ECB tudi v prihodnje ključnega pomena. ECB kot taka ostaja zavezana aktivnemu sodelovanju v konstruktivnem dialogu z Evropskim parlamentom in državljani euroobmočja.

10.2 Mednarodni odnosi

10.2.1 G20

Na svetovno gospodarstvo je med indijskim predsedovanjem skupine G20 leta 2023 še naprej negativno vplivala ruska vojna proti Ukrajini, v zadnjem četrtletju pa se je povečala negotovost zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so se soočali z manjšo svetovno rastjo, visokimi inflacijskimi pritiski in nestanovitnimi cenami energije. Medtem ko so nesoglasja med članicami o geopolitičnih vprašanjih preprečevala sprejetje sporočil na srečanjih februarja in julija 2023, sta skupna izjava voditeljev skupine G20 v New Delhiju in odločitev, da se Afriška unija sprejme kot prihodnja stalna članica skupine G20, poudarili prizadevanja članic za ohranitev učinkovitosti in vključevalnosti foruma. ECB je pozdravila in podprla pobude indijskega predsedstva za izboljšanje regulativnega okvira v bančnem in nebančnem sektorju, olajšanje čezmejnih plačil in dosego dogovora o načrtu skupine G20 za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz ekosistemov kriptosredstev. ECB je podprla tudi prizadevanja skupine G20 za povečanje trajnostnega financiranja iz zasebnih in javnih virov za svetovni prehod na ogljično ničelno gospodarstvo. Zaradi projekta digitalnega eura so bile z vidika ECB med prednostnimi nalogami tudi razprave skupine G20 o izbiri oblike in zaščitnih ukrepih za digitalne valute centralnih bank.

10.2.2 Politična vprašanja v zvezi z Mednarodnim denarnim skladom in mednarodno finančno arhitekturo

ECB je imela še naprej aktivno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v Mednarodnem denarnem skladu in drugih forumih, pri čemer je v skupnih evropskih stališčih, sprejetih v teh forumih, spodbujala stališče centralne banke.^[79] V letu 2023 so ključne teme vključevale pregled kvot MDS, prilagoditev posojilnih politik in orodij MDS ter vprašanja v zvezi s posebnimi pravicami črpanja in njihovim usmerjanjem.

Svet guvernerjev MDS je 15. decembra 2023 zaključil 16. splošni pregled kvot in odobril 50-odstotno povečanje kvot članic, s čimer se bodo skupne kvote MDS povečale na 715,7 milijarde posebnih pravic črpanja.^[80] Povečanje kvot bo razporejeno med članice sorazmerno z njihovimi obstoječimi deleži kvot. Sprejete so bile prilagoditve orodij MDS, kar je omogočilo tudi nadaljnjo podporo sklada Ukrajini.^[81] Do konca marca 2023 je bila potrjena 48-mesečna ureditev v okviru instrumenta za povečanje financiranja za Ukrajino.^[82] MDS je tudi dodatno okrepil preventivno vlogo in prožnost svojih orodij, ko je oktobra 2023 zaključil pregled previdnostnih instrumentov. Ob koncu leta 2023 so ostala posojila MDS blizu najvišje ravni: skupni neporavnani krediti na računu splošnih virov so znašali približno 92 milijard posebnih pravic črpanja, izpostavljenost do največjega posojilojemalca sklada pa je znašala tretjino tega zneska.

V okviru nadaljnjega ukrepanja po dodelitvi 650 milijard posebnih pravic črpanja leta 2021, s katerimi se je izpolnila dolgoročna svetovna potreba po dopolnitvi obstoječih rezerv, kar je državam tudi pomagalo pri spopadanju s pandemijo so prizadevanja za usmerjanje posebnih pravic črpanja ali enakovrednih virov za nadaljnjo pomoč nastajajočim tržnim gospodarstvom in državam z nizkimi dohodki junija 2023 dosegla mejnik, ko je bil izpolnjen svetovni cilj mobilizirati 100 milijard USD. K temu so veliko prispevale države članice EU, ki so prevzele več kot 31% obveznosti. Večji del svetovnega cilja je namenjen skladu MDS za odpornost in trajnost ter zmanjševanje revščine in rast. ECB je še naprej podpirala tudi mednarodne pobude za pomoč ranljivim državam, da se spopadejo z vse večjimi ranljivostmi dolga, zlasti z izvajanjem skupnega okvira skupine G20 za obravnavo dolga.

11 Spodbujanje dobrega upravljanja ter socialne in okoljske trajnostnosti

ECB opravlja ključno delo na področju okoljskih, socialnih in upravljavskih tem. Za javno institucijo, kot je ECB, to pomeni odgovornost do državljanov Evropske unije (EU) in njihovih izvoljenih predstavnikov, komuniciranje in dialog z različnimi ciljnimi skupinami, spoštovanje najvišjih standardov poklicne etike in transparentnosti, opolnomočenje zaposlenih in spodbujanje dobrega počutja ter spoprijemanje s podnebnimi in okoljskimi vplivi in tveganji.

11.1 Najnovejše informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah

Tukajšnji povzetek glavnih okoljskih, socialnih in upravljavskih dogajanj v letu 2023 dopolnjujejo drugi razdelki v letnem poročilu in dodatne informacije, ki so na voljo na spletnem mestu ECB (tabela 11.1).

Razdelka 11.2 in 11.3 opisujeta, kako si je ECB kot evropska institucija leta 2023 ves čas prizadevala krepiti okvir upravljanja ter spodbujati transparentnost in stik z državljani. Razdelek 11.2 obravnava prizadevanja ECB, da okrepi evropsko in mednarodno sodelovanje na področjih poklicne etike, integritete in dobrega ravnanja, s čimer se je odzvala tudi na povečano zanimanje javnosti za omenjene teme.^[90] Razdelek 11.3 obravnava intenzivna prizadevanja ECB, da bi pojasnila svoje politike v obdobju visoke inflacije, pri čemer se je osredotočala na različne ciljne skupine in zmanjševala zaskrbljenost ljudi glede prihodnosti naše valute. V razdelku 11.4 so našteti ključni dogodki v letu 2023, ki so vplivali na upravljanje človeških virov v ECB, ter predstavljene najnovejše informacije o imenovanju pooblaščene osebe za raznolikost in vključenost ter mediatorja. Razdelek 11.5 pa obravnava delo ECB v zvezi s podnebnimi in okoljskimi temami ter ponuja podrobnejše informacije o bolj specializiranih publikacijah na tem področju.

ECB obravnava okoljska, socialna in upravljavska tveganja v okviru upravljanja finančnih in nefinančnih tveganj, kot je opisano v poglavju o upravljanju tveganj v zaključnem računu ECB 2023.

Podnebno stresno testiranje se je začelo leta 2022 in se odtlej redno izvaja. Je sestavni del ukrepov, da se podnebna tveganja postopno vključijo v splošni okvir tveganj. ECB je v prvem podnebnem stresnem testu v Eurosistemovi bilanci stanja ocenila občutljivost Eurosistemovega profila finančne tveganosti na podnebne spremembe in s tem okrepila zmožnost Eurosistema, da ocenjuje podnebna tveganja. Na podlagi rezultatov so bile prvič ocenjene posledice podnebnih tveganj za bilanco ECB.

11.2 Krepitev poklicne etike in integritete

Službi ECB za skladnost s predpisi in upravljanje je zaupana naloga, da oblikuje pravila o poklicni etiki in ureditvi upravljanja ter spremlja spoštovanje pravil. Leta 2023 so se nove pobude osredotočale na boljšo izkušnjo zaposlenih z usposabljanjem, ki je segalo od uvodnih tečajev in programov e-učenja za nove zaposlene do osvežitvenih tečajev za zaposlene z daljšim stažem in usposabljanja po meri, da bi se upoštevale potrebe specifičnih poslovnih funkcij. V obdobju šestih do osmih tednov okrog svetovnega dneva poklicne etike so bili organizirani tudi različni projekti, katerih namen je bil zaposlene v ECB opozoriti, da morajo spoštovati pravila poklicne etike, javnost pa obveščati o tem, kako ECB obravnava ta vprašanja. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je še naprej nadgrajevala in optimizirala procese, zaposlenim omogočala dostop do nasvetov o poklicni etiki ter izpolnjevala standarde poklicne etike v ECB.

Ob večji ozaveščenosti na področju poklicne etike in integritete ter enostavnejšem dostopu do nasvetov o poklicni etiki se je število prošenj izrazito povečalo, in sicer s 1.690 v letu 2022 na 2.767 v letu 2023 (graf 11.1).

Preverjanje skladnosti, ki je bilo izvedeno ob podpori zunanjega revizorskega podjetja, je potrdilo, da zaposleni v ECB in člani organov na visoki ravni, ki prihajajo iz ECB, na splošno upoštevajo pravila o zasebnih finančnih transakcijah.

Graf 11.1

Vprašanja zaposlenih v ECB, prejeta v letu 2023

Neodvisni Odbor ECB za poklicno etiko dopolnjuje strukturo upravljanja v ECB. Svetuje visokim uradnikom ECB o vprašanjih poklicne etike, ki se večinoma nanašajo na zasebne aktivnosti in pridobitne dejavnosti po izteku mandata, ter ocenjuje njihove izjave o interesih. Poleg tega Odbor za poklicno etiko spremlja evropska in mednarodna dogajanja na področju poklicne etike in dobrega ravnanja. Svetuje tudi o zaželenih nadgraditvah okvira poklicne etike za visoke uradnike ECB, kot je na primer nedavna okrepitev pravil o zasebnih finančnih transakcijah.

Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je še naprej podpiral nacionalne centralne banke in pristojne nacionalne organe pri izvajanju smernic o poklicni etiki iz leta 2021 ter dajal usmeritve o koherentni in konsistentni razlagi standardov poklicne etike v Eurosistemu. Odbor je poleg tega organiziral srečanja o temah skupnega interesa, ki se jih je udeležilo več kot 50 različnih javnih institucij in organizacij, da bi se seznanil in obogatil z različnimi stališči.

Na evropski ravni je imela ECB leta 2023 še naprej aktivno vlogo v medinstitucionalnih pogajanjih o ustanovitvi neodvisnega organa EU za poklicno etiko.

Na mednarodni ravni pa je ECB tesno sodelovala pri izmenjavi znanja in določanju standardov v etični mreži multilateralnih organizacij, tako v vlogi podpredsednice mreže kot tudi v obliki prispevkov k sejam in letni konferenci. ECB je prispevala tudi k prvemu pregledu izvajanja konvencije Združenih narodov proti korupciji v EU.

11.3 Komuniciranje z javnostjo in transparentnost denarne politike ECB

Vse nižja, vendar še vedno daleč previsoka inflacija in vedno bolj oprijemljivi učinki zaostrovanja denarne politike ECB na gospodarstvo so v letu 2023 ustvarili zahtevno komunikacijsko okolje za ECB. V času izjemne negotovosti in krize zaradi visokih življenjskih stroškov se je ECB pri komuniciranju osredotočala na to, da ljudi in podjetja prepriča o svoji zavezanosti temu, da bo inflacijo vrnila na ciljno raven ter da bo to dosegla s ključnimi orodji denarne politike, ki jih ima na voljo.

ECB je zato okrepila obveščanje o denarni politiki. Ker je zaostrovanje denarne politike začelo kazati nameravani učinek, tj. zaviranje povpraševanja, je bilo pomembno pojasniti odločitve ECB in znova poudariti, da je njen glavni mandat boj proti inflaciji. Poleg številnih javnih govorov, ki so jih imeli nosilci odločanja v ECB, je bilo v več objavah na blogu ECB pojasnjeno, kako inflacija vpliva na realne dohodke in kako pomembne so strukturne politike vlad pri obvladovanju inflacije, ter analizirano, zakaj je delež aktivnega prebivalstva rekordno visok. V podkastu ECB so bili opisani dejavniki, ki poganjajo inflacijo, v posebni poletni šoli podkasta pa je bila podrobneje opisana vloga ECB pri ohranjanju cenovne stabilnosti.

Obenem so legitimna vprašanja o tem, zakaj ECB ni predvidela skokovitega porasta inflacije in zakaj so bile makroekonomske projekcije tako zgrešene, terjala odgovore. Jasnost in točnost projekcij Eurosistema sta še posebej pomembni za zasidranje pričakovanj in okrepitev verodostojnosti denarne politike ECB. Podobno je bilo bistvenega pomena pojasniti različne vire negotovosti in komunicirati brez vzvišenosti, da bi se spodbujalo zaupanje.

Leta 2023 so se ECB in druge centralne banke v Eurosistemu soočale z izgubami v svojih bilancah zaradi preteklih sklepov o denarni politiki, zlasti obsežnih nakupov vrednostnih papirjev. ECB si je še posebej prizadevala pojasniti, kako centralne banke ustvarjajo dobiček ali izgubo, in sicer v posebnem pojasnjevalnem članku. Tako je ECB te izgube umestila v kontekst večletnih velikih dobičkov in poudarila, da je njena naloga sprejemati sklepe o denarni politiki, ki prispevajo k cenovni stabilnosti, ne pa ustvarjati dobiček.

Druga velika komunikacijska prizadevanja v letu 2023 so se osredotočala na prihodnost naše valute, bodisi v obliki gotovine bodisi v digitalni obliki.

ECB je sklenila, da bi morala oblikovna podoba tretje serije bankovcev temeljiti na participativnem procesu, ki vključuje širšo javnost. V ta namen so bili Evropejci in Evropejke iz celotnega euroobmočja povabljeni k sodelovanju v spletni anketi o temah za naslednjo serijo bankovcev in so dobili priložnost, da med sedmimi možnostmi izberejo oblikovno temo, ki jim je najljubša. Sodelovalo je več kot 365.000 ljudi iz celotnega euroobmočja. Na podlagi njihovih preferenc se je Svet ECB odločil, da kot temi za prihodnje bankovce izbere »evropsko kulturo« ter »reke in ptice«. Komuniciranje in delo z javnostjo o naslednji seriji bankovcev je prispevalo tudi k sporočilu, da ECB in Eurosistem ostajata zavezana gotovini.

Obveščanje o zavezanosti gotovini je bilo leta 2023 še posebej pomembno, ker se ECB pripravlja na morebitno uvedbo digitalnega eura.

Svet ECB je oktobra 2023 sklenil, da zaključi fazo proučevanja v okviru projekta digitalnega eura in nadaljuje s pripravljalno fazo. Ta korak je spremljala večstranska in večjezična komunikacijska kampanja, v kateri so se uporabljali različni komunikacijski kanali in produkti v vseh državah v euroobmočju, med drugim uradna stran na LinkedInu o projektu digitalnega eura in posebna spletna stran o projektu digitalnega eura. Kampanja se je osredotočala na prednosti in pomen uvedbe digitalnega eura, pomisleke glede zasebnosti ter vlogo gotovine in nove digitalne valute kot zakonitega plačilnega sredstva. Poleg komuniciranja z deležniki v panogi, oblikovalci politik in civilnodružbenimi organizacijami se je ECB z inovativnim pristopom povezala tudi z relevantnimi ustvarjalci spletnih vsebin. Cilj je bil spodbuditi digitalne podjetnike, ki so aktivni na področju denarja in financ, da spletnim sledilcem in naročnikom predstavijo razloge za digitalni euro in razložijo njegove značilnosti.

Gledano v celoti so skupna prizadevanja in širše medijsko pokritje uspeli promovirati projekt digitalnega eura in izboljšati razumevanje. Analize kažejo, da je bilo zanimanje za digitalni euro sprva največje med mlajšimi generacijami Evropejcev, vendar sta se ozaveščenost in razumevanje razširila med vse starostne skupine.

Leta 2023 je ECB praznovala svojo 25. obletnico. Ob tej priložnosti je ECB organizirala dogodek, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki institucij Evropske unije, Nemčije kot države gostiteljice ECB in drugih držav v euroobmočju ter nekdanja predsednika ECB, Jean-Claude Trichet in Mario Draghi. Poleg tega je ECB ob koncu leta 2023 in v začetku leta 2024 skupaj z drugimi institucijami EU obeležila 25 let obstoja eura. Ob teh zgodovinskih mejnikih je ECB izpostavila uspešnost enotne valute ter koristi, ki jih prinaša prebivalcem Evrope kot zgled stabilnosti po svetu in simbol evropske enotnosti.

ECB je leta 2023 na družbenih omrežjih izvedla kampanjo »stabilnosti je naše delo«, da bi se povezala zlasti z mladimi. Namen je bil interaktivno in osebno pojasniti osrednje vidike ECB in njenega dela: ohranjanje stabilnosti cen, vlogo bančnega nadzora in vpliv odločitev ECB na vsakodnevno življenje. V kampanji je bilo zabeleženih 166 milijonov ogledov, dosegla pa je 43 milijonov mladih.

Dostop javnosti do dokumentov ECB je sestavni del politike transparentnosti v ECB. Spodbuja odprtost ECB in krepi njeno demokratično legitimnost.

ECB je leta 2023 prejela več prošenj javnosti za dostop do dokumentov (73) kot leta 2022 (63). Medtem ko so se prošnje še naprej nanašale na širok spekter tem, med drugim na vprašanja bančnega nadzora ali odmevne pobude, kot je projekt digitalnega eura, se je zelo povečalo število prošenj javnosti za dostop do dokumentov o institucionalnih in upravljavskih temah, kar kaže na večje zanimanje javnosti za takšne teme.

V skladu z zavezanostjo ECB transparentnosti so bili dokumenti, posredovani javnosti na podlagi prošenj za dostop, objavljeni v javnem registru dokumentov ECB. Poleg tega je ECB, da bi povečala transparentnost, pripravila povzetek tem, na katere so se nanašale prošnje javnosti za dostop do dokumentov, ki jih je ECB prejela od leta 2004.

Evropski varuh človekovih pravic ni izdal nobenih ugotovitev o nepravilnostih v zvezi z s tem, kako ECB obravnava prošnje javnosti za dostop do dokumentov.

Pobude ECB za večjo transparentnost, odprtost in stik z državljani so dobile priznanje s tem, da so bile uvrščene v ožji izbor za nagrado evropskega varuha človekovih pravic o dobrem upravljanju 2023 za prizadevanja, da »državljanom EU pomaga bolje razumeti denarno politiko v času visoke inflacije«.

11.4 Opolnomočenje zaposlenih za odličnost v službi Evrope

Ob postopnem vračanju v pisarne od leta 2022 dalje se je ECB osredotočala na politike in programe, katerih cilj je spodbujati ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, razvoj zaposlenih in organizacijsko odpornost. Januarja 2023 je bila uvedena nova politika dela na daljavo, ki podpira fleksibilnost zaposlenih in pripravnikov. Leta 2023 je bil dostop do nove virtualne učne platforme EUREKA omogočen institucijam v celotnem Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB) in enotnem mehanizmu nadzora (EMN), tako da so bile priložnosti za učenje in mobilnost še bolj dostopne. V skladu s ciljem, da vzpostavi kulturo dejanske vključenosti, je ECB imenovala mediatorja ter svetovalca za raznolikost in vključenost na področju človeških virov.

Delovna kultura

Po prehodni fazi v letu 2022 je 1. januarja 2023 začela veljati nova politika dela na daljavo. Na podlagi pozitivnih izkušenj v času dela od doma med pandemijo nova politika zaposlenim zagotavlja fleksibilne možnosti dela na daljavo. Zaposlenim in pripravnikom v ECB omogoča, da delajo na daljavo do 110 dni na leto, če je to združljivo s poslovnimi potrebami.

Slika 11.1

Delo zaposlenih v ECB na daljavo leta 2023

Evropski centralni banki je pomembno, da prisluhne zaposlenim, zato je v začetku leta 2023 izvedla anketo o utripu v organizaciji. Rezultati ankete so pokazali, da so zaposleni še naprej zavzeti, predani in povezani z delom ECB. Vseeno je treba delovno kulturo še okrepiti. Na podlagi ugotovitev ankete je Izvršilni odbor začel pobudo, da se vzpostavi takšna organizacijska kultura, v kateri se zaposleni naučijo, kako se učinkovito odzvati na neustrezno vedenje. Uvedene so bile interaktivne delavnice, ki so prispevale h krepitvi kulture »ne bodi tiho« in k temu, kako lahko bolje delamo skupaj.

Razvoj talentov

Leto 2023 je bilo pomembno leto za mobilnost zaposlenih v ESCB in EMN. Na novi učni platformi ECB (EUREKA) je bil prvič na voljo centraliziran seznam priložnosti za učenje in mobilnost v drugih institucijah znotraj ESCB in EMN. EUREKA spodbuja izmenjavo znanja in sodelovanje ter je na voljo zaposlenim v ECB in vsem zaposlenim v ESCB in EMN. V okviru pete izdaje Schumanovega programa iz leta 2023 je bilo ponujenih 41 projektov kot priložnost za napotitev, s čimer je bila omogočena izmenjava zaposlenih med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in nacionalnimi centralnimi bankami. ECB je še naprej izmenjevala zaposlene z več pristojnimi nacionalnimi organi in evropskimi institucijami v okviru namenskega programa izmenjav v EMN. Do konca leta 2023 je bilo izvedenih devet izmenjav z dvema pristojnima nacionalnima organoma (centralno banko Banco de España ter francoskim organom za bonitetni nadzor in reševanje) ter z eno agencijo (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine).

ECB je nadaljevala z izvajanjem programa za krepitev sposobnosti vodenja, da bi razvila vodstvene sposobnosti in povečala učinkovitost vodenja. Organizirala je tudi zadnjih sedem izvedb programa usposabljanja za ženske na vodstvenih položajih, ki se je začel leta 2014 in katerega cilj je doseči večjo zastopanost žensk v ECB. Naslednja pomembna priložnost za razvoj je bila na voljo v obliki mentorskega portala, ki zaposlenim in pripravnikom omogoča ponujanje mentorstva in iskanje mentorjev. Do konca leta 2023 je bilo zabeleženih skoraj 100 razmerij med mentorji in pripravniki.

V okviru strategije učenja in razvoja znotraj ESCB in EMN so se začele izvajati nadaljnje glavne pobude. Pristojni nacionalni organi in nacionalne centralne banke so bili vključeni v platformo EUREKA, ki omogoča dostop do širokega nabora priložnosti za učenje in razvoj v celotnem ESCB in EMN. Oktobra 2023 se je začel izvajati program izobraževanja za vodilne s področja centralnega bančništva in bančnega nadzora. Med letom sta potekala dva uspešna hekerska maratona z udeleženci iz celotnega ESCB in EMN. Prvi »hekaton« je potekal februarja na temo decentraliziranih financ, drugi pa novembra v prostorih ECB o podnebnih spremembah.

ECB s pripravniškim programom spodbuja evropsko povezovanje mladih diplomantov in jim daje priložnost, da pridobijo praktične izkušnje in v praksi uporabijo znanje, ki so ga pridobili med študijem. Obenem ECB uživa tudi prednosti, ki jih prinašajo pripravniki z znanjem o trenutnem stanju akademskih raziskav ter z navdušenjem in svežimi idejami. S 1. decembrom 2023 se je pripravniška plača povečala na 1.170 EUR mesečno oziroma na 2.120 EUR mesečno za doktorske študente, ki so zaključili vsaj dve leti doktorskega študija, kadar gre za pripravniško prosto delovno mesto na tej ravni. Pripravniki prejemajo tudi nadomestilo za nastanitev.

Raznolikost in vključenost

ECB si dolgoročno prizadeva, da bi odslikavala evropsko družbo in vzpostavila kulturo dejanske vključenosti. V ta namen je ECB krepila institucionalno podlago s tem, da je podpirala šest mrež raznolikosti in vključenosti ter uvedla učni program o vključenosti za zaposlene, ekipe in vodje. Vzpostavila je tudi dve novi funkciji, da bi ustvarila kulturo, ki temelji na vključenosti, vzajemnem spoštovanju in psihološki varnosti: od leta 2023 novi mediator preprečuje in obravnava trenja na delovnem mestu s pomočjo vodenega dialoga, medtem ko novi svetovalec za raznolikost in vključenost na vse ljudi in kulturne teme gleda skozi prizmo raznolikosti in vključenosti.

ECB je tudi v letu 2023 obravnavala raznolikost spolov kot eno od pomembnih tem, hkrati pa je sprejemala vse vidike raznolikosti in spodbujala vključujočo kulturo. To se kaže na področjih, kot so certifikat »EDGE Move & EDGEplus«, napredek pri doseganju ciljnih deležev žensk v obdobju 2020–2026, plačani starševski dopust za starša, ki ni rodil otroka, pilotni projekt pripravništva za kandidate z motnjo avtističnega spektra, dogodki osveščanja o rasni in etnični pripadnosti, zavezništvo, invalidnost in vključenost oseb LGBT+.

ECB je v iskanju najboljših talentov Evrope sodelovala na več poklicnih sejmih za slabo reprezentirane skupine, na primer na največjem evropskem poklicnem sejmu za temnopolte, ki ga je organiziral ADAN (Afro Deutsches Akademiker Netzwerk), na poklicnem sejmu Sticks & Stones za talente in zaveznike LGBTIQ+ ter na sejmu herCAREER za poklicno napredovanje žensk. ECB je objavljala prosta delovna mesta tudi na platformi myAbility, da bi pritegnila kandidate z invalidnostjo. ECB je še naprej ponujala štipendijo za ženske, da bi okrepila število žensk, ki se prijavljajo na delovna mesta, in bila vključujoča do ljudi različnih socialno-ekonomskih ozadij. Poleg tega je ECB v znak solidarnosti in podpore uvedla štipendijo za 15 ukrajinskih študentov, ki so bili v Ukrajini vključeni v magistrski študij.

Slika 11.2

Zaposleni v ECB v številkah

11.5 Nadaljnja prizadevanja v zvezi z okoljskimi in podnebnimi izzivi

Podnebne spremembe napredujejo in dlje ko čakamo na zmanjšanje emisij in prehod v bolj zeleno gospodarstvo, višji so stroški.^[91],,[92] Kljub doseženemu napredku svet še vedno ni na dobri poti, da bi globalno zvišanje temperature omejil na 1,5°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo.^[93] To pomeni, da se povečujejo tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in nenadnim prehodom, kar vpliva na denarno politiko ter stabilnost finančnega in bančnega sistema. Zato je bistveno, da ECB razume posledice za gospodarstvo in finančni sektor, da bi lahko izpolnila svoj mandat.

Zaradi tega je ECB v koordinaciji centra za podnebne spremembe še naprej uresničevala podnebno agendo v sodelovanju z internimi deležniki in z Eurosistemom, in sicer prek relevantnih odborov in namenskih forumov o podnebju. ECB je v letu 2023 še naprej upoštevala cilje in okoljske vidike evropske podnebne zakonodaje pri oblikovanju strategij, projektov in politik.

V zadnjem letu je ECB pripravila načrt v zvezi s podnebjem in naravo za obdobje 2024–2025, v katerem predstavlja aktivnosti, ki jih bo izvajala, da bi dosegla svoje strateške podnebne cilje. Opredelila je tudi tri področja, na katera bo osredotočala svoja prizadevanja: usmerjanje prehoda v zeleno gospodarstvo, razumevanje povečanih materialnih posledic podnebnih sprememb in napredovanje na področju tveganj v zvezi z naravo.

Glavni poudarki na področju podnebnih prizadevanj

Konkreten napredek je bil dosežen na več frontah, pri čemer je bil zajet širok spekter nalog ECB (slika 11.3).

Pri izvajanju denarne politike je ECB marca 2023 objavila prva podnebna finančna razkritja v zvezi z Eurosistemovimi imetji vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Ogljična intenzivnost reinvestiranja se je v 12 mesecih zmanjšala za več kot 65%, potem ko se je oktobra 2022 začelo reinvestiranje nagibati v prid podnebno uspešnejšim izdajateljem. Svet ECB je februarja okrepil parameter nagibanja, ko je sklenil, da bo zmanjšal Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev. Od konca ponovnega investiranja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev v juliju se nagibanje nadaljuje pri podjetniških vrednostnih papirjih v izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. V prvi reviziji metodologije za točkovanje podnebne uspešnosti iz oktobra 2023 je bilo ugotovljeno, da je okvir dosegel zastavljene cilje in da bodo njegovi glavni elementi ohranjeni. Razogljičenje portfeljev vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se bo predvidoma nadaljevalo vse leto 2024 na način, ki podpira cilje Pariškega sporazuma. Poleg tega je Eurosistem nadaljeval s pripravami, da podnebno problematiko upošteva v sistemu zavarovanja terjatev ter okrepi ocenjevanje in upravljanje tveganj.

Slika 11.3

Povzetek ključnih podnebnih ukrepov

Obsežno analitično delo je bilo temelj za obveščanje oblikovalcev politik, finančnega sektorja in javnosti o gospodarskih in finančnih posledicah podnebnih sprememb ter o vplivu na izvajanje nalog ECB.^[94] ECB je v letu 2023 še naprej ocenjevala makroekonomske posledice podnebnih sprememb in politike za njihovo zajezitev in še posebno vpliv zelenih javnofinančnih ukrepov na projekcije strokovnjakov Eurosistema/ECB. Modelske analize o gospodarskem vplivu določanja cene ogljika so pokazale, da so negativni vplivi na gospodarstvo majhni. Ugotovitve iz ankete o dostopu podjetij do financiranja in ankete o bančnih posojilih kažejo, da podjetja v euroobmočju investirajo v zeleni prehod ter da so bančni posojilni pogoji strožji za podjetja z visokimi emisijami in brez verodostojnih načrtov za zeleni prehod. Kar zadeva posledice za denarno politiko, je nedavna analiza proučevala vpliv podnebnih sprememb na transmisijski mehanizem denarne politike in ugotovila, da se z zelenim prehodom sicer povečujejo stroški kreditov in zmanjšuje kreditiranje vseh podjetij, vendar so restriktivne posledice manjše pri podjetjih z nizkimi emisijami in pri podjetjih, ki so zavezana razogljičenju. Več raziskovalnih študij je proučevalo povezave med podnebnimi spremembami in inflacijo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da lahko višje temperature povzročijo zvišanje inflacije v skupini hrane, vendar lahko vpliv bolj vročih poletij na povpraševanje dolgoročno zavre inflacijo, ter da je vpliv na gospodarstva v euroobmočju asimetričen (glej okvir 1). ECB je izboljševala tudi svoje razumevanje vpliva podnebnih sprememb na potencialni proizvod.

Evropski sistem centralnih bank je v prizadevanjih, da bi izboljšal razpoložljivost podnebnih podatkov, objavil podnebne statistične kazalnike o trajnostnem financiranju, emisijah toplogrednih plinov in fizičnih tveganjih (glej razdelek 7.2).

ECB je nadalje razvijala metodologijo za stresno testiranje, da bi proučila odpornost širšega gospodarstva proti različnim scenarijem zelenega prehoda ter pripravljenost nadzorovanih bank na obvladovanje finančnih in gospodarskih šokov, ki izhajajo iz podnebnih tveganj. ECB je leta 2023 v okviru mreže za ozelenitev finančnega sistema vodila delovno skupino o oblikovanju in analizi scenarijev, ki je objavila četrto izdajo dolgoročnih makro-finančnih podnebnih scenarijev. Scenariji predstavljajo začetno skupno referenco pri analiziranju podnebnih tveganj za gospodarstvo in finančni sistem. Pri tem se zavedamo negotovosti in omejitev podnebnega in ekonomskega modeliranja, na primer kar zadeva točke preloma. ECB je v sodelovanju z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine razvila možne politike, kako zmanjšati primanjkljaj na področju zaščite z zavarovanjem pred podnebnimi spremembami, saj je trenutno zavarovana le četrtina izgub zaradi podnebnih katastrof v EU. ECB je analizirala tudi podnebna tveganja v zvezi z državnimi financami, ki lahko negativno vplivajo na finančno stabilnost in javnofinančne odhodke. ECB in Evropski odbor za sistemska tveganja sta objavila poročilo, v katerem so zbrani podatki o najpomembnejših kazalnikih finančne stabilnosti in predstavljen makrobonitetni okvir za obravnavo podnebnih tveganj. V poročilu je tudi navedeno, da bi se lahko z veliko gospodarsko odvisnostjo od naravnih ekosistemov povečala podnebna tveganja za finančno stabilnost.

Kar zadeva bančni nadzor, so kreditne institucije, nadzorovane v okviru enotnega mehanizma nadzora, sicer dosegle velik napredek na področju praks upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj, vendar številne institucije do marca 2023 niso dosegle pričakovanega napredka. ECB bo še naprej natančno spremljala napredek bank in po potrebi sprejemala izvršilne ukrepe.^[95]

ECB že več let stalno izboljšuje varnost in trajnostnost eurskih bankovcev v celotnem gotovinskem ciklu.^[96] Leta 2023 je objavila študijo o okoljskem odtisu eurskih bankovcev kot plačilnega instrumenta. Prihodnji eurski bankovci se razvijajo v skladu z načeli okolju prijaznega načrtovanja, kar pomeni, da se okoljski vidiki upoštevajo v vseh fazah razvoja bankovcev (glej razdelek 6.2).

Zaposleni v ECB od leta 2021 prispevajo k tečajem usposabljanja in večstranskim strokovnim delavnicam s kolegi iz centralnega bančništva in deležniki zunaj Evropske unije. ECB je sodelovala tudi v številnih delovnih skupinah in na dogodkih s centralnimi bankami in drugimi institucijami ter v forumih, da bi promovirala podnebno agendo in izkoristila prednosti rednih izmenjav mnenj. Mednje sodijo mreža za ozelenitev finančnega sistema, Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor, evropski nadzorni organi in Evropski odbor za sistemska tveganja, Banka za mednarodne poravnave, G7, G20 in Mednarodni denarni sklad.

Inovativne raziskovalne študije o tveganjih, povezanih z naravo, so pokazale, da bo degradacija ekosistemov predstavljala izziv za podjetja in se razširila na banke, saj je skoraj 75% posojil podjetjem v euroobmočju (skoraj 3,24 bilijona EUR) odobrenih posojilojemalcem z visoko stopnjo odvisnosti od ekosistemskih storitev. Poleg tega je ECB prvič proučila tranzicijska tveganja ter povezavo med podnebjem in naravo. Če se upoštevajo podnebne spremembe in spremembe v rabi zemljišč, ki so glavni vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti, je vpliv podjetij v euroobmočju na naravo enak izgubi 582 milijonov hektarjev »nedotaknjenih« habitatov po vsem svetu. Raziskave izpostavljajo pomen vključevanja podnebnih sprememb in naravnih izgub v ocenjevanje tveganj, saj sta oba vidika neločljivo povezana.

ECB je marca 2023 začela objavljati letna podnebna finančna razkritja o portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, ki skupaj z okoljsko izjavo kažejo vpliv operacij ECB na okolje in ogljični odtis s strani ECB financiranih emisij ter s tem povezane cilje.^[97] Ažurirani podatki o okoljski uspešnosti ECB v letu 2023 bodo na voljo tekom leta 2024.

12 Spoznajte zaposlene v ECB

Evropska centralna banka je 1. junija 1998 začela delovati kot centralna banka euroobmočja z jasnim mandatom ohranjati stabilnost cen. Leta 2023 je bila 25. obletnica ECB priložnost, da proslavimo številne dosežke institucije v tem obdobju. V nadaljevanju svoje osebne izkušnje delijo sodelavci iz ECB, ki so začeli delati na Evropskem monetarnem inštitutu, predhodniku ECB, in so še naprej delali v instituciji vse do danes. Opisujejo zlasti, kako je bilo delati v novi instituciji z zagonskim značajem in kako so prispevali k številnim pomembnim mejnikom, ko se je ECB takoj uveljavila med podobnimi institucijami in se sčasoma razvijala.

Rita Choudhury, glavna ekonomistka-statističarka višje ekipe, generalni direktorat za statistiko

Moja poklicna pot v ECB je bila izredno poučna. Sprejela sem tveganje z novim delovnim mestom v novi državi. Evropski centralni banki sem se pridružila na začetku, kot mlada raziskovalna analitičarka v statističnem oddelku, ki se je še razvijal. Ker je imela ECB le nekaj sto zaposlenih, smo morali vsi delati na več področjih. Običajni dan je bil raznolik: Razpravljala sem o potrebah na političnih področjih, načrtovala statistične okvire, programirala kodekse in občasno pripravljala osnutke govorov. Ker so bile institucionalne politike še vedno v povojih, sem bila vesela, da so se moje ustvarjalne rešitve pogosto hitro začele uporabljati.

Ko je ECB dozorela, so se odprle poti za poklicno rast. V okviru statistike sem delala na več različnih področjih in sem lahko poglobila svoje strokovno znanje in izkušnje. Naloge, ki so mi ostale v najboljšem spominu, so bile med drugim vodenje obiskov v naših nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih za spodbujanje odnosov ter svetovanje o pripravah na poročanje novim članicam euroobmočja.

Zdaj sem v novoustanovljeni podatkovni pisarni, katere cilj je optimizirati institucionalno upravljanje podatkov (tudi na področjih, kot je umetna inteligenca) in poročati glavnemu uradniku za podatke. Prispevam tudi k forumu o raznolikosti in vključevanju. To so transverzalne vloge in zadovoljna sem, da sodelujem z raznolikimi skupinami ter prispevam k oblikovanju širših politik ECB in vplivanju nanje.

Bilo je tudi nekaj težav, na primer brexit, ki je povzročil negotovost glede dela tukaj, vendar se zaradi dinamičnega okolja, motiviranih sodelavcev in stalnih možnosti za razvoj najbolj spominjam uspehov.

Dimitrios Koukidis, glavni strokovnjak za upravljanje prodaje, generalni direktorat Stiki z javnostjo

Dobro se spominjam slovesnosti ob odprtju ECB junija 1998. Bil sem član majhne skupine organizatorjev tega velikega dogodka. V ekipi smo bili zelo navdušeni in povezani. Spopadli smo se z vsemi organizacijskimi izzivi, povezanimi z ustanovitvijo nove institucije, ki se je hitro postavila na noge. Še več let potem sem z veseljem sodeloval pri organizaciji javnih in kadrovskih dogodkov v ECB, saj sta se obseg in doseg dogodkov kar naprej širila in razvijala.

Če preskočim na današnji dan: Zdaj delam na oddelku za jezikovne storitve, potem ko sem leta 2016 izkoristil priložnost za notranjo mobilnost. Skrbim za naloge na področju upravljanje proračuna, javnih naročil in prodaje, povezane s prevajanjem in urejanjem, ter zagotavljam ustrezno pokritost vseh 24 uradnih jezikov Evropske unije. Te podporne funkcije so bistvene za podporo ECB pri jasnem in učinkovitem komuniciranju s strokovno in nestrokovno javnostjo. Tako kot v vsej ECB še naprej uporabljamo najnovejše tehnologije. Tako na primer za povečanje učinkovitosti naših procesov skupaj s sodelavci uporabljamo tehnike umetne inteligence.

Če pogledam to dolgo in razburljivo pot, sem ponosen, da sem prispeval svoj del pri ustanovitvi ECB kot institucije svetovnega pomena, ki skrbi za stabilnost cen in varen finančni sistem za približno 350 milijonov ljudi v euroobmočju. Hvaležen sem tudi, da sta mi bili omogočeni poklicna in osebna rast v celotni karieri v ECB.

Francesco Mazzaferro, direktor sekretariata Evropskega odbora za sistemska tveganja

Spomnim se, kako sem kot mlajši uradnik v Odboru za prehod na euro pod vodstvom Tommasa Padoa-Schioppe nadzoroval prehod trgov z desetih nacionalnih valut na euro ob polnoči 31. decembra 1998. Na ta dan, ki je bil vrhunec mojega dela, odkar sem se sredi leta 1995 zaposlil pri Evropskem monetarnem inštitutu, sem naivno mislil, da je delo opravljeno. Bal sem se, da bo postalo delo po teh nekaj burnih letih dolgočasno. Vendar pa je naslednje desetletje, ki sem ga preživel na novoustanovljenem Generalnem direktoratu za evropske in mednarodne odnose, pokazalo, da sem se motil. Zaradi širšega interesa za naše monetarno povezovanje sem dobil priložnost, da vzpostavim inovativne programe skupne tehnične pomoči Eurosistema za centralne banke in nadzornike v sosedstvu Evropske unije.

Deset let pozneje, ko je ECB zaradi finančne krize postala gostiteljica neodvisnega Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), sem imel priložnost, da poskusim nekaj novega. Na začetku leta 2010 so mi ponudili delo vodje projekta za ustanovitev ESRB. Leto pozneje sem bil imenovan za vodjo sekretariata ESRB. Od takrat si vsak dan resnično prizadevam za ohranitev odpornosti finančnega sektorja v širokem institucionalnem okolju, skupaj s centralnimi bankami in nadzorniki na evropski in nacionalni ravni ter izjemno skupino sodelavcev iz ECB in institucij, ki so članice ESRB.

Emily Witt, vodja oddelka, generalni direktorat Tržne operacije

Ko sem se leta 1995 pridružila Evropskemu monetarnemu inštitutu, sem bila med prvimi sto sodelavci, pristojnimi za priprave na uvedbo eura kot enotne valute za Evropo. Leta 1998 sem se hitro seznanila s tem, kako ECB sodeluje z nacionalnimi centralnimi bankami. Z veseljem sem pomagala usklajevati celotno testiranje in skrbela, da so na novo vzpostavljeni sistemi delovali dobro pri izvajanju operacij denarne politike, izvrševanju plačil in pri zbiranju statističnih podatkov po vsej Evropi.

Ker si ECB prizadeva spodbujati notranjo mobilnost, sem delala na šestih različnih poslovnih področjih (plačila, IT, kadri, sekretariat, statistika in trgi). To mi je omogočilo, da sem bolje spoznala ključne vidike centralnega bančništva in izpopolnila svoje znanje na področju projektnega vodenja, upravljanja človeških virov in vodenja. Spodbujala me je izpostavljenost različnim perspektivam in načinom razmišljanja in uspelo mi je zgraditi trajne mreže in prijateljstva po vsej Evropi.

Navdihuje me poslanstvo ECB in ponosna sem, da sem prispevala k uspehu pobud za upravljanje sprememb v korist Evrope. Tak primer je uvedba našega sistema za upravljanje dokumentov in evidenc, ki je ključen za učinkovito izmenjavo in razširjanje informacij med sodelavci v nacionalnih centralnih bankah ter za varovanje institucionalnega spomina ECB.

Zdaj sem zelo zadovoljna, da sem odgovorna za oddelek Storitve finančnih operacij. Rada sem blizu trgom in uživam v mešanici vsakodnevnih operacij in zanimivih projektov, ki vključujejo sodelovanje z različnimi poslovnimi področji ECB, centralnimi bankami in zunanjimi partnerji. Pred kratkim smo za Evropsko komisijo ustanovili storitve davčnih in plačilnih agencij.

V prostem času rada berem, kuham in hodim v hribe. Sem aktivna članica pohodniškega kluba ECB, ki je odlična priložnost za druženje s sodelavci zunaj službe in za izlete v naravo na različnih koncih Evrope.

Zaključni račun ECB

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2023