ECB je sprejela nadaljnje ukrepe za vključevanje podnebnih sprememb v operacije denarne politike

4. julij 2022

• ECB bo v skladu s svojim podnebnim akcijskim načrtom upoštevala podnebne spremembe v nakupih podjetniških obveznic, sistemu zavarovanja terjatev, zahtevah glede razkritij in pri upravljanju tveganj.
• Namen ukrepov je zmanjšati finančna tveganja v Eurosistemovi bilanci stanja, povezana s podnebnimi spremembami, spodbujati transparentnost in podpreti zeleni prehod gospodarstva.
• Redni pregledi bodo zagotavljali, da ukrepi ustrezajo svojemu namenu in so čimbolj usklajeni s cilji Pariškega sporazuma ter s cilji EU glede podnebne nevtralnosti.

Svet ECB je sklenil sprejeti nadaljnje ukrepe za vključitev problematike podnebnih sprememb v okvir denarne politike Eurosistema. Sklenil je, da bo prilagodil imetja podjetniških obveznic v Eurosistemovih portfeljih za namene denarne politike, posodobil sistem zavarovanja terjatev, uvedel zahteve glede razkritij v zvezi s podnebjem in izboljšal prakse upravljanja tveganj.

Ukrepi so zasnovani popolnoma v skladu s poglavitnim ciljem Eurosistema, da ohranja stabilnost cen. Njihov namen je, da se v Eurosistemovi bilanci stanja bolj upoštevajo podnebna finančna tveganja in da se – v skladu z našim sekundarnim ciljem – podpre zeleni prehod gospodarstva v skladu s cilji EU za doseganje podnebne nevtralnosti. Poleg tega ukrepi spodbujajo podjetja in finančne institucije, da so bolj transparentne glede izpustov ogljika in da jih zmanjšajo.

»S temi sklepi prevajamo našo zavezo, da prispevamo k boju proti podnebnim spremembam, v dejanske ukrepe,« je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. »V okviru našega mandata sprejemamo nadaljnje konkretne ukrepe za vključevanje podnebnih sprememb v operacije denarne politike. In ko se bo naša podnebna agenda s časom spreminjala, bomo sprejeli nove ukrepe, da bi naše dejavnosti usklajevali s cilji Pariškega sporazuma.«

Sprejeti so bili naslednji konkretni ukrepi:

• Imetja podjetniških obveznic: cilj Eurosistema je postopno razogljičiti imetja podjetniških obveznic v skladu s cilji Pariškega sporazuma. V ta namen bo s ponovnim investiranjem velikih unovčenj, ki se pričakujejo v prihodnjih letih, ta imetja nagnil v korist izdajateljem z boljšimi podnebnimi rezultati. Njihova podnebna uspešnost se bo merila z manjšimi izpusti toplogrednih plinov, ambicioznejšimi cilji glede zmanjševanja izpustov ogljika in boljšim razkrivanjem podnebnih tveganj.
  Nagibanje portfelja pomeni, da se bo delež vrednostnih papirjev v Eurosistemovi bilanci stanja, ki so jih izdala okoljsko uspešnejša podjetja, povečal v primerjavi z deležem podjetij s slabšimi podnebnimi rezultati. Cilj je zmanjšati podnebna finančna tveganja v Eurosistemovi bilanci stanja. Obenem ta ukrep spodbuja izdajatelje, da v prihodnosti izboljšajo razkritja in zmanjšajo izpuste ogljika.
  ECB pričakuje, da bo ta ukrep začel veljati oktobra 2022. Nadaljnje podrobnosti bodo objavljene malo pred tem. ECB bo v prvem četrtletju 2023 začela redno objavljati podnebne informacije o imetjih podjetniških obveznic.
  Vsekakor bodo obseg nakupov podjetniških obveznic še naprej narekovali izključno dejavniki denarne politike in njihova vloga pri doseganju inflacijskega cilja ECB.
• Sistem zavarovanja terjatev: Eurosistem bo omejil delež vrednostnih papirjev izdajateljev z velikim ogljičnim odtisom, ki jih vsaka nasprotna stranka lahko zastavi kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema. Namen novega režima omejitev je zmanjšati podnebna finančna tveganja v kreditnih operacijah Eurosistema. V začetku bo Eurosistem takšne omejitve uporabljal samo za tržne dolžniške instrumente, ki jih izdajajo podjetja zunaj finančnega sektorja (nefinančne družbe). Ko se bo kakovost podnebnih podatkov izboljšala, bodo v novi režim lahko uvrščeni tudi drugi razredi finančnega premoženja. Ukrep bo predvidoma začel veljati pred koncem leta 2024, če bodo izpolnjeni potrebni tehnični predpogoji. V spodbudo bankam in drugim nasprotnim strankam, da se pripravijo čim prej, bo Eurosistem pred dejansko uvedbo večkrat preizkusil delovanje režima omejitev. Nadaljnje podrobnosti, vključno s časovnico, bodo objavljene kmalu.
  Poleg tega bo Eurosistem od letošnjega leta dalje upošteval podnebna tveganja pri določanju odbitkov pri vrednotenju za podjetniške obveznice, ki se uporabljajo kot zavarovanje. Odbitki so zmanjšanja vrednosti finančnega premoženja, predloženega kot zavarovanje, glede na njegovo stopnjo tveganosti.
  Vsekakor bo ob vseh ukrepih zagotovljeno, da bo na voljo veliko premoženja, ki ga je mogoče zastaviti kot zavarovanje, tako da bo mogoče še naprej učinkovito izvajati denarno politiko.
• Podnebne zahteve za razkritja o zavarovanju: Eurosistem bo kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema sprejemal samo tržne vrednostne papirje in bančna posojila, ki so jih izdale družbe oz. dolžniki, ki izpolnjujejo zahteve iz direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) (ko bo direktiva v celoti implementirana). Ker implementacija direktive zamuja, se bodo nova merila primernosti predvidoma začela uporabljati leta 2026.
  Zahteva se bo uporabljala za vsa podjetja, za katera velja direktiva CSRD. Pomagala bo izboljšati razkritja in kakovost podatkov, ki bodo na voljo za finančne institucije, vlagatelje in civilno družbo.
  Da bi se vsi deležniki že zgodaj uskladili z novimi pravili, bo ECB eno leto pred začetkom veljavnosti izvedla več preizkusnih izvajanj.
  Precejšen delež finančnega premoženja, ki ga je mogoče uporabiti kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema, kot so listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice, ni zajet v direktivi CSRD. Da bi lahko tudi pri teh sredstvih ustrezno ocenili podnebna finančna tveganja, Eurosistem podpira boljša in poenotena razkritja podnebnih podatkov o njih. Kot pospeševalec dejavnosti tudi tesno sodeluje s pristojnimi organi, da bi prispeval k temu cilju.
• Ocenjevanje in upravljanje tveganj: Eurosistem bo še dodatno izboljšal orodja in zmogljivosti za ocenjevanje tveganj, da bi lahko bolje upošteval podnebna tveganja. Analiza ECB je na primer pokazala, da kljub napredku, ki so ga bonitetne agencije že dosegle, sedanji standardi za razkritja še niso zadovoljivi.
  Za boljše zunanje ocenjevanje podnebnih tveganj bo Eurosistem spodbujal bonitetne agencije, da naj bodo bolj transparentne glede tega, kako v bonitetnih ocenah upoštevajo podnebna tveganja, in da naj oblikujejo ambicioznejše zahteve za razkritja o podnebnih tveganjih. Eurosistem pri tem vprašanju tesno sodeluje s pristojnimi organi.
  Poleg tega je Eurosistem sprejel dogovor o sklopu skupnih minimalnih standardov o tem, kako naj interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank vključujejo podnebna tveganja v svoje bonitetne ocene. Ti standardi bodo začeli veljati do konca leta 2024.

Svet ECB bo v prihodnje redno preverjal vse zgoraj opisane ukrepe. Ocenil bo njihovo uspešnost in jih po potrebi prilagodil: (1) da potrdi, da še naprej izpolnjujejo zastavljene cilje na področju denarne politike, (2) da – v okviru svojega mandata – zagotovi, da relevantni ukrepi še naprej podpirajo proces razogljičenja, potrebnega za dosego ciljev Pariškega sporazuma in ciljev EU glede podnebne nevtralnosti, (3) da izkoristi nadaljnja izboljšanja kakovosti podnebnih podatkov in modeliranja podnebnih tveganj ali da upošteva spremembe zakonodaje, in (4) da se – v okviru mandata cenovne stabilnosti – odzove na nove okoljske izzive.

Svoj delež v obvladovanju podnebnih tveganj morajo prispevati tudi podjetja in vlade s tem, da izboljšajo razkritja in izpolnijo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov ogljika.

Zgoraj opisani sklepi so del podnebnega akcijskega načrta, ki je bil objavljen julija 2021. Delo ECB napreduje v skladu s časovnim razporedom dejavnosti in ga bo morda treba uskladiti, če in ko se bo spremenil časovni razpored zakonodaje EU.

ECB vključuje problematiko podnebnih sprememb tudi na druga področja svojega dela poleg denarne politike, kot so bančni nadzor, finančna stabilnost, ekonomska analiza, statistični podatki in trajnostno poslovanje. S to zavezo želimo doseči resnične premike na tri načine: (1) z upravljanjem in zmanjševanjem finančnega tveganja, ki izhaja iz podnebnih sprememb, in ocenjevanjem njegovih gospodarskih posledic, (2) s spodbujanjem trajnostnega financiranja za podporo urejenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo in (3) z izmenjavo znanja in izkušenj, da bi spodbudili širše spremembe v ekonomskem ravnanju.

Pregled vseh tekočih dejavnosti je na voljo v podnebni agendi ECB (glej prilogo).

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je Daniel Weber, , tel. +49 172 8344 539.