Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
Christine Lagarde
The President of the European Central Bank
Luis de Guindos
Vice-President of the European Central Bank
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 8. september 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk. S tem velikim korakom se pospešuje prehod z večinoma zelo spodbujevalno naravnane ravni obrestnih mer denarne politike v smeri ravni, ki bodo zagotovile čimprejšnjo vrnitev inflacije na 2-odstotni cilj v srednjeročnem obdobju. Na podlagi sedanje ocene pričakujemo, da bomo na naslednjih sejah nadalje zvišali obrestne mere, da bi zavrli povpraševanje in preprečili tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj. Prilagajanje denarne politike bomo redno ocenjevali ob upoštevanju najnovejših informacij in spreminjanja inflacijskih obetov. Prihodnji sklepi o obrestnih merah denarne politike bodo še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej.

Današnjo odločitev smo sprejeli zato, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad ciljno ravnijo, ter pričakujemo, da bomo obrestne mere še nadalje zvišali. Po Eurostatovi prvi oceni je inflacija avgusta dosegla 9,1%. Inflacijo še vedno potiskajo navzgor strmo naraščanje cen energentov in hrane, pritiski s strani povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva ter ozka grla v dobavnih verigah. Cenovni pritiski se še naprej krepijo in širijo po celotnem gospodarstvu, inflacija pa bi se lahko v bližnji prihodnosti še dodatno zvišala. Ko bodo sedanja gonila inflacije sčasoma izzvenela in bo normalizacija denarne politike začela učinkovati na gospodarstvo in določanje cen, se bo inflacija znižala. Kar zadeva prihodnje obdobje, so strokovnjaki ECB projekcije inflacije precej popravili navzgor in sedaj pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 8,1% v letu 2022, 5,5% v letu 2023 in 2,3% v letu 2024.

Po odboju v prvi polovici leta 2022 najnovejši podatki nakazujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti v euroobmočju, pri čemer se pričakuje, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo. Zaradi zelo visokih cen energentov se zmanjšuje kupna moč dohodkov, medtem ko ozka grla v dobavnih verigah, ki sicer popuščajo, še naprej omejujejo gospodarsko aktivnost. Poleg tega neugodne geopolitične razmere, zlasti ruska neupravičena agresija proti Ukrajini, spodjedajo zaupanje podjetij in potrošnikov. Takšne obete kažejo tudi zadnje projekcije gospodarske rasti, ki so bile za preostalo tekoče leto in za celo leto 2023 opazno popravljene navzdol. Strokovnjaki sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 3,1% v letu 2022, 0,9% v letu 2023 in 1,9% v letu 2024.

Vztrajne ranljivosti, ki jih je povzročila pandemija, še vedno predstavljajo tveganje za nemoteno transmisijo denarne politike. Svet ECB bo zato še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijski mehanizem.

Danes sprejeti ukrepi so predstavljeni v sporočilu za javnost, ki je na voljo na našem spletnem mestu. Posebno tehnično sporočilo za javnost o obrestovanju vlog države bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju je v drugem četrtletju 2022 zabeležilo 0,8-odstotno rast, in sicer predvsem zaradi močne zasebne potrošnje v storitvenih dejavnostih z veliko medsebojnih fizičnih stikov, potem ko so bile pandemične omejitve odpravljene. Ker so ljudje poleti več potovali, je to ugodno vplivalo predvsem na države z velikim turističnim sektorjem. Obenem so na podjetja negativno vplivali visoki energetski stroški in vztrajna ozka grla v dobavnih verigah, vseeno pa ozka grla postopoma popuščajo.

Medtem ko je živahna turistična dejavnost spodbujala gospodarsko rast v tretjem četrtletju, se bo gospodarstvo v preostanku leta predvidoma precej upočasnilo. Za to obstajajo štirje glavni razlogi. Prvič, visoka inflacija zavira trošenje in proizvodnjo v celotnem gospodarstvu, te zaviralne dejavnike pa še krepijo motnje v dobavi plina. Drugič, močan odboj povpraševanja po storitvah, ki se je pojavil ob ponovnem odpiranju gospodarstva, bo v prihodnjih mesecih izgubil zagon. Tretjič, vse šibkejše svetovno povpraševanje, tudi v kontekstu bolj zaostrene denarne politike v številnih glavnih gospodarstvih, ter poslabševanje pogojev menjave pomenita, da bo podpora gospodarstvu v euroobmočju manjša. Četrtič, negotovost ostaja velika, zaupanje pa se strmo zmanjšuje.

Obenem je trg dela ostal odporen, kar spodbuja gospodarsko aktivnost. Število zaposlenih se je v drugem četrtletju 2022 povečalo za več kot 600.000, brezposelnost pa je julija znašala 6,6%, kar je zgodovinsko nizka raven. Skupno število opravljenih delovnih ur se je v drugem četrtletju 2022 nadalje povečalo za 0,6%, tako da je preseglo raven izpred pandemije. V prihodnjem obdobju se bo zaradi umirjanja gospodarstva stopnja brezposelnosti verjetno nekoliko zvišala.

Ukrepi javnofinančne pomoči, katerih cilj je ublažiti vpliv višjih cen energentov, bi morali biti začasni in usmerjeni k najbolj ranljivim gospodinjstvom in podjetjem, da bi se zmanjšalo tveganje spodbujanja inflacijskih pritiskov, izboljšala učinkovitost javnofinančnih odhodkov in ohranila vzdržnost dolga. Cilj strukturnih politik bi moral biti povečati sposobnost euroobmočja za rast in spodbujati njegovo odpornost.

Inflacija

Inflacija se je avgusta dodatno zvišala na 9,1%. Inflacija v skupini energentov je ostala izjemno visoka (38,3%) in je bila zopet najdominantnejša komponenta v skupni inflaciji. Tržni kazalniki nakazujejo, da se bodo cene nafte v bližnji prihodnosti umirile, medtem ko bodo veleprodajne cene plina ostale izjemno visoke. Inflacija v skupini hrane se je avgusta ravno tako zvišala, in sicer na 10,6%, kar je deloma posledica višjih vhodnih stroškov, povezanih z energenti, motnjami v trgovini s prehrambnimi surovinami in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ozka grla v dobavnih verigah sicer popuščajo, vendar še naprej vplivajo na cene življenjskih potrebščin in ustvarjajo pritiske na rast inflacije, enako tudi okrevanje povpraševanja v storitvenem sektorju. H krepitvi inflacijskih pritiskov je prispevala tudi depreciacija eura.

Cenovni pritiski se širijo na vedno več sektorjev, kar je deloma posledica pritiska visokih cen energentov na celotno gospodarstvo. Posledično merila osnovne inflacije ostajajo na povišani ravni, tako da bo po zadnjih projekcijah inflacija brez hrane in energentov dosegla 3,9% v letu 2022, 3,4% v letu 2023 in 2,3% v letu 2024.

Odporni trgi dela in določeno dohitevanje, da bi se kompenzirala višja inflacija, bodo verjetno spodbujali rast plač. Obenem najnovejši podatki in nedavni plačni dogovori nakazujejo, da bo plačna dinamika na splošno ostala zadržana. Večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, čeprav nedavni popravki nekaterih kazalnikov nad ciljno raven narekujejo nadaljnje spremljanje.

Ocena tveganj

V okolju upočasnjevanja svetovnega gospodarstva so tveganja za rast večinoma usmerjena navzdol, zlasti v bližnji prihodnosti. Kot kaže negativni scenarij v projekcijah strokovnjakov ECB, dolgotrajna vojna v Ukrajini še naprej predstavlja precejšnje tveganje za rast, zlasti če se bodo podjetja in gospodinjstva soočala z omejeno dobavo energentov. V takšnih razmerah bi se lahko zaupanje še dodatno poslabšalo, omejitve na strani ponudbe pa bi se lahko zopet zaostrile. Vztrajno višji od pričakovanih bi lahko ostali tudi energetski in prehrambni stroški. Nadaljnje poslabšanje svetovnih gospodarskih obetov bi lahko dodatno zavrlo zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so večinoma usmerjena navzgor. Podobno kot pri gospodarski rasti glavno tveganje v kratkoročnem obdobju predstavljajo nadaljnje motnje v dobavi energentov. V srednjeročnem obdobju bi bila lahko inflacija višja od pričakovane zaradi vztrajnega poslabševanja proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja, nadaljnjega zvišanja cen energentov in hrane, porasta inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ali višje rasti plač od pričakovane. Po drugi strani pa bi se pritiski na cene zmanjšali, če bi se energetski stroški znižali ali če bi povpraševanje v srednjeročnem obdobju upadlo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se zvišale v pričakovanju nadaljnje normalizacije denarne politike v odziv na inflacijske obete. Kreditiranje podjetij je v zadnjih mesecih postalo dražje, bančne obrestne mere za posojila gospodinjstvom pa so zdaj na najvišji ravni v zadnjih petih letih. Po obsegu so bančna posojila podjetjem doslej ostala velika, kar je deloma posledica potreb po financiranju visokih proizvodnih stroškov in ustvarjanja zalog. Obseg hipotekarnih posojil gospodinjstvom se umirja zaradi zaostrovanja kreditnih standardov, zviševanja stroškov zadolževanja in šibkega zaupanja potrošnikov.

Zaključek

Če povzamemo, danes smo zvišali tri ključne obrestne mere ECB za 75 bazičnih točk ter pričakujemo, da bomo obrestne mere še nadalje zvišali, ker je inflacija daleč previsoka in bo verjetno še daljše obdobje ostala nad ciljno ravnijo. S tem velikim korakom se pospešuje prehod z večinoma zelo spodbujevalno naravnane ravni obrestnih mer denarne politike v smeri ravni, ki bodo podprle čimprejšnjo vrnitev inflacije na 2-odstotni cilj v srednjeročnem obdobju.

Prihodnji sklepi o obrestnih merah denarne politike bodo še naprej temeljili na podatkih in se bodo sprejemali na vsaki seji posebej. V okviru našega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili, da se bo inflacija vrnila na srednjeročni inflacijski cilj.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije