Povzetek
Gospodarska rast bo v naslednjih treh letih predvidoma ostala močna kljub nekaterim zaviralnim dejavnikom v bližnji prihodnosti.[1] Zaradi skokovitega naraščanja števila okužb s koronavirusom (COVID-19) v več državah euroobmočja so bile ponovno sprejete omejitve in negotovost glede trajanja pandemije se je povečala. S pojavom različice omikron se je negotovost še povečala.[2] Poleg tega so se ozka grla v dobavnih verigah okrepila in naj bi po najnovejših podatkih trajala dlje, tako da se bodo le postopoma zmanjševala od drugega četrtletja 2022 naprej in popolnoma sprostila do leta 2023. Realni BDP bo po najnovejših podatkih predkrizno raven predvidoma presegel v prvem četrtletju 2022, kar je eno četrtletje pozneje, kot je bilo predvideno v letošnjih septembrskih projekcijah. Vseeno pa bo rast kljub manj spodbujevalno naravnani javnofinančni politiki in tržnim pričakovanjem o višjih obrestnih merah ponovno pridobila zagon od sredine leta 2022, ko se bodo svetovne omejitve v ponudbi sprostile, omejitve in negotovost zmanjšale ter se bo inflacija znižala z visoke ravni. Glavni dejavnik gospodarske rasti bo še naprej zasebna potrošnja, h kateri prispevajo odboj realnega razpoložljivega dohodka, določeno zmanjšanje akumuliranih prihrankov in ugodna gibanja na trgu dela, pri čemer bo stopnja brezposelnosti ob koncu obdobja projekcij najnižja od ustanovitve euroobmočja leta 1999. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila kratkoročna rast popravljena navzdol zaradi okrepljenih ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah in strožjih omejitev, povezanih s pandemijo. Hkrati naj bi postopno popuščanje omenjenih zaviralnih dejavnikov podpiralo močnejši odboj od drugega četrtletja 2022 dalje, zaradi česar bo realni BDP do konca leta 2022 presegel raven, predvideno v septembrskih projekcijah, pri čemer bo medletna rast zaradi učinka prenosa v letu 2023 precej popravljena navzgor.
Inflacija, merjena z indeksom HICP, bo po pričakovanjih višja dlje časa, vendar naj bi do konca leta 2022 upadla na slabih 2%, v letih 2023 in 2024 pa bo znašala 1,8%. Cenovni pritiski so se v zadnjih mesecih precej povečali, pri čemer je inflacija predvidoma dosegla najvišjo vrednost v zadnjem četrtletju 2021. Čeprav so ti pritiski precej močnejši, kot je bilo sprva pričakovano, so po ocenah še vedno večinoma začasni in odražajo skokovit porast cen energentov ter mednarodna in domača neskladja med povpraševanjem in ponudbo ob ponovnem odpiranju gospodarstva. Inflacija v skupini energentov bo v letu 2022 po pričakovanjih v povprečju ostala povišana, vendar se bo tekom leta močno umirila, ko se bodo navzdol usmerjeni bazni učinki okrepili zaradi predpostavljenega znižanja cen nafte, plina in elektrike. V letih 2023 in 2024 bo prispevek skupine energentov k inflaciji predvidoma majhen. Inflacija brez energentov in hrane se bo po projekcijah med letom 2022 zniževala, ko se bodo ozka grla v dobavnih verigah postopno zmanjševala. Nato se bo predvidoma postopno zviševala – čeprav bo še naprej na ravni pod 2% – ker se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo, neizkoriščene gospodarske zmogljivosti se bodo zmanjšale in stroški dela se bodo zvišali, k temu pa bodo prispevala tudi višja inflacijska pričakovanja. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila skupna inflacija močno popravljena navzgor, predvsem v letu 2022. To je odraz nedavnih presenetljivih podatkov, močnejših neposrednih in posrednih navzgor delujočih dejavnikov, ki izhajajo iz višjih cen energetskih surovin, depreciacije tečaja eura, vztrajnejših pritiskov na rast cen zaradi motenj v dobavnih verigah in močne rasti plač.
Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.
1 Realno gospodarstvo
Realna rast BDP je v tretjem četrtletju 2021 ostala močna in se je približala stopnji, predvideni v septembrskih projekcijah. Na sedanji odboj rasti je večinoma vplivalo domače povpraševanje, predvsem po potrošniških storitvah, in sicer zaradi visoke precepljenosti ter manjšega strahu pred okužbo in sproščanja omejitev, povezanih s pandemijo. Rast sta okrepila tudi zvišanje realnega razpoložljivega dohodka in znatno znižanje stopnje varčevanja. V tretjem četrtletju je rast, h kateri so prispevale storitve, več kot odtehtala vse večji pomen ozkih grl v dobavnih verigah kot dejavnika, ki omejuje industrijsko aktivnost.
Graf 1
Realna rast BDP v euroobmočju
(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)
Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.
Realna rast BDP bo po pričakovanjih v bližnji prihodnosti šibka, saj se bodo omejitve, povezane s pandemijo, zaostrile, ozka grla v dobavnih verigah pa se bodo okrepila (graf 1). Zaradi ponovne zaostritve pandemije COVID-19 so se od začetka zadnjega četrtletja 2021 zaostrile omejitve in v zadnjih mesecih se je mobilnost zmanjšala. Strožje omejitve bodo predvidoma veljale tudi ob prelomu leta. Mobilnost naj bi se postopoma vrnila na raven pred pandemijo od drugega četrtletja 2022, ko bo pritisk pandemije na euroobmočje po pričakovanjih popustil. Precejšnjo umiritev gospodarske rasti na prelomu leta potrjujejo razpoložljivi objavljeni podatki in informacije iz anket. Tako je bila na primer prodaja v trgovini na drobno oktobra le 0,2% višja od ravni v tretjem četrtletju, sestavljeni indeks vodij nabave (PMI) pa je bil oktobra in novembra v povprečju izrazito nižji od povprečne ravni v tretjem četrtletju. Obenem so v predelovalnih dejavnostih ozka grla v dobavnih verigah ostala velika vse do novembra, pri čemer so se dobavni roki dobaviteljev še naprej podaljševali, kot kaže relevantni indeks PMI. Zato je bila realna rast BDP za zadnje četrtletje 2021 in prvo četrtletje 2022 močno popravljena navzdol. To odraža strožje omejitve, povezane s pandemijo, v primerjavi s predpostavko iz septembrskih projekcij, in sicer zaradi širjenja različice delte v številnih državah in v manjši meri zaradi zaskrbljenosti glede različice omikron, ter močnejše zaviralne dejavnike, ki izhajajo iz ozkih grl v dobavnih verigah.
Ozka grla v svetovnih dobavnih verigah so med letom 2021 precej omejevala industrijsko proizvodnjo in blagovno menjavo v euroobmočju ter bodo po pričakovanjih trajala dlje časa.[3] Ko se je gospodarsko okrevanje spomladi in poleti 2021 okrepilo, podjetja v euroobmočja zaradi motenj v svetovnem transportu in pomanjkanja vhodnih surovin niso mogla povečati proizvodnje v skladu s hitro rastjo povpraševanja po industrijskih proizvodih. Na svetovni ravni se je neravnovesje med močnim povpraševanjem in pomanjkanjem na strani ponudbe povečalo bolj, kot je bilo sprva predvideno, in je vplivalo na več držav in sektorjev (glej tudi okvir 2). Pomanjkanje reprodukcijskega materiala in opreme običajno bolj prizadene države z večjim deležem sektorjev, ki so bolj vključeni v globalne vrednostne verige. Po najnovejših podatkih bodo ozka grla v dobavnih verigah trajala dlje, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah, in se bodo od drugega četrtletja 2022 le postopoma zmanjševala, popolnoma pa se bodo sprostila do leta 2023. To je v skladu z zadnjimi informacijami iz anket, ki kažejo, da bi lahko vpliv ozkih grl v dobavnih verigah trajal še globoko v leto 2022.
Po šibki rasti v bližnji prihodnosti se bo rast po projekcijah močno okrepila od drugega četrtletja 2022, nato pa se bo v obdobju 2023–2024 upočasnila proti dolgoročni povprečni stopnji. Pričakovan odboj onkraj kratkoročnega obdobja temelji na predpostavki o postopni razrešitvi pandemije COVID-19 in zmanjšanju njenih gospodarskih posledic, zaradi česar naj bi se zmanjšala s tem povezana negotovost in okrepilo zaupanje. Obenem bodo k odboju prispevali tudi postopno sproščanje ozkih grl v dobavnih verigah od drugega četrtletja 2022, še naprej ugodni pogoji financiranja, določeno znižanje visoke ravni akumuliranih prihrankov in nadaljnje okrevanje svetovnega gospodarstva. Realna rast BDP se bo v obdobju 2023–2024 predvidoma vrnila k zmernejši stopnji rasti. Čeprav bo program »EU naslednje generacije« v nekaterih državah po pričakovanjih okrepil naložbe, se bo prispevek drugih javnofinančnih politik v primerjavi z letom 2021 po projekcijah zmanjšal kljub temu, da bo nekoliko večji, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. Realni BDP bo po projekcijah predkrizno raven presegel v prvem četrtletju 2022 – eno četrtletje pozneje, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. Vseeno pa bo zaradi popravka rasti navzgor od drugega četrtletju 2022 raven BDP do konca leta 2022 višja od ravni, predvidene v septembrskih projekcijah, in le rahlo nižja od ravni, predvidene v predkriznih projekcijah (graf 2).
Graf 2
Realni BDP v euroobmočju
(verižni obseg, IV 2019 = 100)
Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Tabela 1
Makroekonomske projekcije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Realni BDP in komponente, stroški dela na enoto proizvoda, sredstva za zaposlene na zaposlenega in produktivnost dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.
1) Vključuje trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.
2) Ta podindeks temelji na ocenah dejanskega vpliva posrednih davkov. Lahko se razlikuje od Eurostatovih podatkov, ki predpostavljajo popoln in takojšen prenos posrednih davčnih sprememb v HICP.
3) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank razvrščeni kot začasni.
4) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za pričakovana nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« na strani prihodkov. Negativna številka pomeni sprostitev naravnanosti javnofinančne politike.
Zasebna potrošnja bo v obdobju projekcij predvidoma močno porasla, čeprav se bo v bližnji prihodnosti najverjetneje upočasnila. Zasebna potrošnja je v drugem in tretjem četrtletju 2021 okrevala močneje, kot je bilo pričakovano, vseeno pa je bila v tretjem četrtletju še vedno 2,4% nižja od ravni pred pandemijo. Presenetljivo visoke vrednosti v veliki meri odražajo znižanje stopnje varčevanja gospodinjstev, ki je bilo nekoliko hitrejše od pričakovanega. Na razpoložljivi dohodek gospodinjstev so še naprej vplivali predvsem prejemki iz delovnega razmerja, za katere je običajno značilna razmeroma visoka mejna nagnjenost k trošenju. Rast zasebne potrošnje se bo po pričakovanjih v bližnji prihodnosti strmo znižala, ker se bodo omejitve, povezane s pandemijo, zaostrile in bodo visoke cene energentov negativno vplivale na kupno moč gospodinjstev. Gledano dolgoročneje in ob predpostavki, da se bo v letu 2022 nadaljevala razrešitev zdravstvene krize, se bo rast zasebne potrošnje po projekcijah v drugem četrtletju 2022 precej okrepila, rast zasebne potrošnje pa bo v tretjem četrtletju presegla predkrizno raven. V letu 2023 naj bi še naprej presegala dinamiko rasti realnega dohodka, ker bo pričakovano zmanjšanje negotovosti omogočilo določeno zmanjšanje akumuliranih presežnih prihrankov. V letu 2024 se bosta tako dinamika potrošnje kot stopnja varčevanja po projekcijah približali dolgoročni povprečni ravni.
Po zmernem kratkoročnem upadu se bo realni razpoložljivi dohodek predvidoma spet začel zviševati, k čemur bo prispevalo okrevanje dohodka od dela. Po pozitivnih stopnjah rasti v drugem in tretjem četrtletju 2021 se bo realni razpoložljivi dohodek na prelomu leta zaradi močnega zvišanja inflacije najverjetneje znižal, čeprav bo znižanje zmerno. Zatem se bo zvišal zaradi odboja dohodka od dela ob nadaljnjem gospodarskem okrevanju. Nasprotno pa bodo po močnem pozitivnem prispevku v letu 2020 neto javnofinančni transferji od leta 2021 zavirali rast dohodka, ker se bo število ljudi v programih za ohranitev delovnih mest zmanjšalo in se bodo iztekli drugi začasni javnofinančni ukrepi, povezani s pandemijo, čeprav bodo sprejeti novi ukrepi, ki bodo izravnali učinek visokih cen energentov.
Stopnja varčevanja gospodinjstev bo predvidoma upadla pod predkrizno raven, nato pa se bo proti koncu obdobja projekcij stabilizirala. Po nedavnem strmem padcu se bo stopnja varčevanja v letu 2022 po pričakovanjih še naprej zniževala. Na zniževanje vplivata zmanjšanje prisilnega varčevanja ob visoki precepljenosti in predvideni sprostitvi omejitev, povezanih s pandemijo, po koncu zime ter zmanjšanje previdnostnih prihrankov zaradi izboljšanja razmer na trgih dela in vse manjše negotovosti. Potem ko bo med letom 2022 upadla pod predkrizno raven, se bo stopnja varčevanja predvidoma še naprej zniževala do sredine leta 2023, nato pa se bo v letu 2024 stabilizirala blizu dolgoročne povprečne ravni. Začasno nižja stopnja varčevanja odraža določeno zmanjšanje presežnih prihrankov gospodinjstev, ki so se akumulirali od začetka pandemije, kar podpira živahno rast potrošnje. Vseeno pa je ta učinek manjši zaradi koncentracije presežnih prihrankov v premožnejših in starejših gospodinjstvih z nižjo nagnjenostjo k potrošnji.[4]
Okvir 1
Tehnične predpostavke o obrestnih merah, cenah primarnih surovin in deviznih tečajih
Tehnične predpostavke glede na letošnje septembrske projekcije zajemajo višje obrestne mere in cene nafte ter depreciacijo eura. Tehnične predpostavke o obrestnih merah in cenah surovin temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 25. novembra 2021. Kratkoročne obrestne mere se merijo s 3-mesečno obrestno mero EURIBOR, tržna pričakovanja pa so izpeljana iz obrestnih mer terminskih pogodb. S to metodologijo dobimo povprečno raven kratkoročnih obrestnih mer v višini –0,5% v obdobju 2021–2022, –0,2% v letu 2023 in 0% v letu 2024. Tržna pričakovanja glede nominalne donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju kažejo na povprečno letno raven v višini 0,1% za leto 2021, ki se bo v obdobju projekcij postopno zviševala do 0.6% za leto 2024.[5] V primerjavi s septembrskimi projekcijami so tržna pričakovanja o kratkoročnih obrestnih merah za leto 2023 30 bazičnih točk višja, medtem ko so tržna pričakovanja glede nominalne donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju za leto 2021 zelo malo višja, za obdobje 2022–2023 pa so se zvišala za okrog 30 bazičnih točk.
Kar zadeva cene primarnih surovin, se v projekcijah upoštevajo povprečna gibanja na terminskih trgih v dvotedenskem obdobju do presečnega datuma (25. november 2021). Na podlagi tega se predpostavlja, da se bo cena surove nafte Brent, ki je leta 2021 znašala 71,8 USD za sod, v letu 2022 zvišala na 77,5 USD za sod, zatem pa naj bi se do leta 2024 znižala na 69,4 USD za sod. Ta dinamika kaže, da bodo dolarske cene nafte v primerjavi s septembrskimi projekcijami v letu 2022 višje za 15% in v letu 2023 za 13%. Cene drugih primarnih surovin razen energentov, izražene v ameriških dolarjih, se bodo po pričakovanjih v letu 2021 močno zvišale in v letu 2022 bolj zmerno, v obdobju 2023–2024 pa se bodo rahlo znižale. Za pravice iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) se na podlagi terminskih cen predpostavlja, da bodo v obdobju projekcij znašale okrog 75 EUR na tono – popravek navzgor za skoraj 30% od septembrskih projekcij (glej okvir 3).
Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v dvotedenskem obdobju do presečnega datuma (25. november 2021). Iz tega izhaja, da bo povprečni devizni tečaj med ameriškim dolarjem in eurom v obdobju 2022–2024 na ravni 1,13 USD za euro in bo torej okrog 4% nižji kot v septembrskih projekcijah. Predpostavka o efektivnem tečaju eura kaže na depreciacijo v višini 1,7% od septembrskih projekcij.
Tehnične predpostavke
Zagon rasti stanovanjskih naložb se bo v obdobju projekcij predvidoma umiril. Stanovanjske naložbe so se v tretjem četrtletju 2021 nekoliko zmanjšale, predvsem zaradi omejitev v ponudbi. Kljub sedanjim ozkim grlom v dobavnih verigah in negotovosti, povezani s poslabšanjem pandemičnih razmer, naj bi vztrajno povpraševanje ob podpori ugodnih pogojev financiranja prispevalo h krepitvi stanovanjskih naložb v zadnjem četrtletju 2021. Zatem naj bi stanovanjske naložbe še naprej podpirali učinki pozitivnega Tobinovega kvocienta q, naraščanje razpoložljivega dohodka, izboljšanje zaupanja potrošnikov in velik obseg nakopičenih prihrankov. Stanovanjske naložbe bodo po pričakovanjih predkrizno gibanje dohitele do konca leta 2022, nato pa se bo njihov zagon v preostanku obdobja projekcij normaliziral.
Podjetniške naložbe bodo v obdobju projekcij predvidoma znatno okrevale in predstavljale vse večji delež realnega BDP. Odboj podjetniških naložb, zabeležen v prvi polovici leta 2021, se bo v drugi polovici leta 2021 po pričakovanjih začasno upočasnil zaradi ozkih grl na strani ponudbe. Zatem se bo okrevanje po projekcijah nadaljevalo, ker se bodo omejitve v ponudbi postopno zmanjševale, svetovno in domače povpraševanje bosta okrevala in rast dobička se bo izboljšala, pri čemer bodo okrevanje podpirali tudi ugodni pogoji financiranja in pozitiven vpliv programa »EU naslednje generacije«. Podjetniške naložbe bodo po pričakovanjih srednjeročno dodatno spodbudili izdatki, povezani z digitalizacijo in prehodom v nizkoogljično gospodarstvo (tudi v avtomobilski industriji zaradi okoljskih predpisov in prehoda na proizvodnjo električnih vozil). Zato naj bi podjetniške naložbe v obdobju projekcij predstavljale vse večji delež realnega BDP.
Okvir 2
Mednarodno okolje
Svetovna gospodarska aktivnost in trgovinska menjava sta v drugi polovici leta 2021 izgubili nekaj zagona. Ponovno povečanje števila okužb s COVID-19, predvsem v ZDA in v nekaterih delih Azije, je omajalo razpoloženje potrošnikov, čeprav niso bili sprejeti strogi zajezitveni ukrepi. Po začasnem predahu na koncu poletja je število okužb s COVID-19 začelo ponovno naraščati. Odkritje nove različice omikron je bilo objavljeno potem, ko so bile predpostavke o mednarodnem okolju dokončane, pri čemer obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnega gospodarskega izpada, čeprav so posledice še vedno zelo negotove. Pomanjkanje vhodnih surovin na svetovni ravni je zaviralo tudi gospodarsko aktivnost in trgovinsko menjavo ter bo po pričakovanjih še naprej predstavljalo negativen vpliv. Tekoči kazalniki, ki so bili na voljo do konca novembra, kažejo na zastoj rasti v predelovalnih dejavnostih, medtem ko storitvene dejavnosti postopoma okrevajo zaradi postopnega ponovnega odpiranja številnih gospodarstev.
Ozka grla v dobavnih verigah bodo v bližnji prihodnosti predvidoma zavirala trgovinsko menjavo in aktivnost, popolnoma pa se bodo sprostila do leta 2023. Odražajo kombinacijo neravnovesij med povpraševanjem in ponudbo, zaradi katerih prihaja do pomanjkanja proizvodov za vmesno porabo, kar vpliva predvsem na velika razvita gospodarstva in predelovalne dejavnosti (predvsem avtomobilsko industrijo). V primerjavi s septembrskimi projekcijami se predpostavlja, da bodo ozka grla v dobavnih verigah prizadela večje število držav in sektorjev. V zadnjem četrtletju 2021 so se še okrepila in naj bi se po najnovejših podatkih začela zmanjševati šele od drugega četrtletja 2022, popolnoma pa naj bi se sprostila do leta 2023, ko se bo povpraševanje potrošnikov preusmerilo od izdelkov nazaj k storitvam ter se bodo transportne zmogljivosti in ponudba polprevodnikov povečale zaradi načrtovanih naložb.
Svetovno gospodarstvo bo v obdobju projekcij predvidoma še naprej okrevalo kljub nekaterim zaviralnim dejavnikom v bližnji prihodnosti. Svetovni realni BDP (brez euroobmočja) se bo po ocenah v letu 2021 povečal za 6,0%, nato pa se bo umiril na 4,5% v letu 2022, na 3,9% v letu 2023 in na 3,7% v letu 2024. V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila rast za leto 2021 popravljena navzdol. Poleg zgoraj omenjenega ponovnega povečanja števila okužb s COVID-19 so rast zavirali tudi dejavniki, specifični za posamezne države, kot sta na primer šibkejša dinamika javne porabe v ZDA, kot je bilo sprva pričakovano, predvsem v tretjem četrtletju, in znižanje rasti na Kitajskem zaradi upočasnitve rasti v sektorju stanovanjskih nepremičnin in pomanjkanja energentov. Rast za leto 2022 je bila popravljena navzdol za razvita gospodarstva, in sicer zaradi vztrajnejših ozkih grl v dobavnih verigah, in za nekatera nastajajoča tržna gospodarstva (tudi Kitajsko). Vseeno pa popravki rasti navzgor za nekatere druge države, predvsem za Indijo in v manjši meri za Turčijo, pomenijo, da je stopnja skupne rasti nespremenjena. Rast za leto 2023 je bila popravljena navzgor, predvsem za razvita gospodarstva in zlasti za ZDA, kar odraža pričakovano popolno sprostitev ozkih grl v dobavnih verigah do takrat.
Slabši obeti za ključne trgovinske partnerice zaradi vztrajnih ozkih grlih v dobavnih verigah negativno vplivajo na zunanje povpraševanje euroobmočja. Ozka grla v dobavnih verigah predvidoma bolj zavirajo trgovinsko menjavo kot industrijsko proizvodnjo in rast BDP, ker je trgovinska menjava nesorazmerno prizadeta zaradi šibke aktivnosti v logističnem sektorju. Obenem bi se lahko s premikom k domačim ponudnikom in domačim izdelkom ublažil negativen šok za industrijsko proizvodnjo. Zato se bo zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja po projekcijah letos povečalo za 8,9% in za okrog 4% v obdobju 2022–2024. V primerjavi s septembrskimi projekcijami to pomeni popravek stopnje rasti navzdol za leti 2021 in 2022 in popravek navzgor za leto 2023, ker se bo zaradi sprostitve ozkih grl v dobavnih verigah delno nadomestila izguba iz predhodnih dveh let.
Mednarodno okolje
(medletne spremembe v odstotkih)
1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.
Ozka grla v dobavnih verigah bodo po pričakovanjih negativno vplivala na delež euroobmočja na izvoznih trgih do sredine leta 2022, potem pa naj bi se sprostila, kar bo privedlo do močnega povečanja deleža. Na delež na izvoznih trgih v letu 2021 sta vplivali dve ločeni gibanji, in sicer prvič, učinek ozkih grl v dobavnih verigah, ki so se pojavila na začetku leta in se dodatno okrepila v tretjem četrtletju, in drugič, okrevanje izvoza storitev v drugem in tretjem četrtletju. Medtem ko so dobavni roki dobaviteljev še vedno dolgi in so se transportni stroški ustalili na rekordni ravni, bodo ozka grla predvidoma vztrajala, dokler se med letom 2022 ne bodo postopoma zmanjšala. Storitvena menjava, predvsem turizem, je poleti močno okrevala zaradi sezonskosti in napredka pri cepljenju. Vendar pa se je zaradi ponovnega naraščanja števila primerov COVID-19 v zadnjem četrtletju v več državah euroobmočja zmanjšalo zaupanje v turističnem sektorju, kar kaže na še eno slabo zimsko sezono za pomembne turistične destinacije. Ko se bodo do sredine naslednjega leta ozka grla zmanjšala in se bodo omejitve potovanj sprostile, se bo okrevanje izvoza po pričakovanjih ponovno pospešilo. Sprostitev ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah bo po projekcijah pozitivno vplivala na zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja (okvir 2), nedavna depreciacija eura pa naj bi izboljšala izvozno konkurenčnost. Rast uvoza naj bi se ponovno pospešila v letih 2022 in 2023, ko bo domače povpraševanje okrevalo, proti koncu obdobja projekcij pa naj bi se normalizirala zaradi izteka zavrtega povpraševanja. Gledano v celoti bo neto izvoz v drugi polovici leta 2022 predvidoma močno pozitivno prispeval k realni rasti BDP, nato pa se bo prispevek postopoma zmanjševal in bo nekoliko pozitiven, ker bodo popustili učinki depreciacije eura.
Stopnja brezposelnosti se je v tretjem četrtletju 2021 še naprej zniževala in se bo še dodatno zmanjšala, ko se bo okrevanje pospešilo. Močnejše zvišanje rasti zaposlenosti od pričakovanega v tretjem četrtletju 2021, ki ga spremlja strm upad števila delavcev v programih za ohranjanje delovnih mest, podpira močen trg dela in znižanje stopnje brezposelnosti. Nedavno povečanje števila prostih delovnih mest skupaj z močno rastjo zaposlenosti kaže, da delovna sila kot dejavnik, ki omejuje proizvodnjo, še naprej vpliva na posamezne sektorje, k čemur prispevajo zaostanki pri zaposlovanju v sektorjih, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Ker se bodo razmere na trgu dela najverjetneje še izboljšale, bo stopnja brezposelnosti do konca leta 2021 po projekcijah upadla na raven pred pandemijo in leta 2024 dosegla 6,6%, kar bodo podpirala predvideno močno povpraševanje po delovni sili v skladu z nadaljnjim gospodarskim okrevanjem ter demografska gibanja.[6] Takšna stopnja brezposelnosti bi bila najnižja od ustanovitve euroobmočja leta 1999.
Na rast produktivnosti dela bo po pričakovanjih začasno vplivala kratkoročna upočasnitev gospodarske rasti, nato pa bo ponovno pridobila zagon. Rast produktivnosti dela se je v tretjem četrtletju 2021 zmanjšala na 1,2%, potem ko je v drugem četrtletju znašala 1,4%. Upočasnitev gospodarske rasti, povezana z ozkimi grli v dobavnih verigah in ponovno zaostritvijo pandemije, nakazuje strm upad produktivnosti na prelomu leta. Po krepitvi gospodarske rasti bo produktivnost dela od sredine leta 2022 predvidoma ponovno pridobila zagon. Produktivnost dela (na zaposlenega) bo do konca obdobja projekcij po pričakovanjih okrog 4½% višja od predkrizne ravni.
V primerjavi s septembrskimi projekcijami je bila realna rast BDP za leto 2022 popravljeni navzdol, za leto 2023 pa navzgor. Popravek kratkoročnih obetov navzdol, ki odraža nadaljnje zaostrovanje omejitev na strani ponudbe, višje cene energentov in strožje omejitve, povezane s pandemijo, ima negativen učinka prenosa na medletno realno rast BDP v letu 2022. Zaradi predvidene razrešitve pandemije in postopnega zmanjševanja ozkih grl v dobavnih verigah je bila četrtletna rast popravljena navzgor od drugega četrtletja 2022 dalje, zato je bila popravljena navzgor tudi medletna realna rast BDP za leto 2023. K popravkom navzgor sta prispevala manjše zaostrovanje javnofinančne politike in efektivna depreciacija eura od septembrskih projekcij, čeprav je ta dva dejavnika delno izravnal negativen učinek višjih cen nafte, šibkejšega zunanjega povpraševanja in višjih dolgoročnih obrestnih mer.
2 Javnofinančni obeti
Umik ukrepov javnofinančne podpore se bo predvidoma začel leta 2022 in nadaljeval v obdobju 2023–2024. Po močni ekspanziji leta 2020 bo naravnanost javnofinančne politike, prilagojena za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«, v letu 2021 po projekcijah večinoma nevtralna, v letu 2022 se bo občutno zaostrila, v preostalem obdobju projekcij pa bo zaostrovanje manjše. Zaostrovanje naravnanosti javnofinančne politikev letu 2022 je povezano z odpravo precejšnjega dela interventne pomoči ob pandemiji. V primerjavi s septembrskimi projekcijami se je naravnanost javnofinančne politike za leto 2021 precej zaostrila, predvsem zaradi nepričakovanih prihodkov in drugih dejavnikov, kar se pogosto pokaže med okrevanjem in ob nižji oceni (za približno ½ odstotne točke BDP) splošnih diskrecijskih spodbujevalnih ukrepov. Naravnanost javnofinančne politike za leto 2022 bo po pričakovanjih za okrog 1 odstotno točko BDP ohlapnejša, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah. To odraža predvsem sprejetje novih ukrepov, povezanih s pandemijo, ali podaljšanje in ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov ter nove ukrepe, ki bodo izravnali učinek višjih cen energentov, dodatne socialne transferje in znižanje neposrednih davkov in prispevkov za socialno varnost. Naravnanost javnofinančne politike za leto 2023 je bila le rahlo popravljena.
Proračunski saldo euroobmočja se bo predvidoma vztrajno izboljševal, predvsem v letu 2022, vseeno pa bo na koncu obdobja projekcij še vedno slabši od predkrizne ravni. Proračunski primanjkljaj v euroobmočju je po ocenah v letu 2021 ostal visok, potem ko je leta 2020 dosegel najvišjo vrednost. V obdobju projekcij znatno izboljšanje proračunskega salda podpirata predvsem ciklična komponenta in nižji ciklično prilagojen primarni primanjkljaj. K temu trendu prispevajo tudi plačila obresti, ki se bodo po projekcijah še naprej zniževala in bodo v letu 2024 znašala 1,0% BDP. Na koncu obdobja projekcij bo proračunski saldo (na ravni –1,8% BDP) še vedno slabši od predkrizne ravni. Po skokovitem porastu v letu 2020 se bo skupni javni dolg euroobmočja po pričakovanjih zniževal v celotnem obdobju projekcij in leta 2024 dosegel približno 90% BDP, kar je višje od ravni pred pandemijo. Znižanje je predvsem odraz ugodnih razlik med obrestno mero in stopnjo rasti pa tudi prilagoditve med primanjkljajem in dolgom, ki skupaj več kot izravnajo vztrajen, a vse nižji primarni primanjkljaj. V primerjavi s septembrskimi projekcijami so se javnofinančni obeti za leto 2021 izboljšali, predvsem zaradi gibanj javnofinančne naravnanosti. Obeti za obdobje 2022–2023 ostajajo večinoma nespremenjeni, razen rahlega poslabšanja v letu 2022, ki je predvsem posledica dodatnih spodbujevalnih ukrepov, vključenih v osnovni scenarij v letu 2022, in drugih nediskrecijskih dejavnikov. Gibanje skupnega deleža javnega dolga euroobmočja je bilo popravljeno navzdol v celotnem obdobju projekcij, in sicer zaradi ugodnega popravka razlik med obrestno mero in stopnjo rasti, ki izhaja predvsem iz popravka nominalne rasti, in zaradi baznih učinkov iz leta 2020. V primerjavi s septembrskimi projekcijami ostajajo plačila obresti na ravni euroobmočja kot celote večinoma nespremenjena.
3 Cene in stroški
Potem ko je inflacija novembra 2021 dosegla 4,9%, se bo po projekcijah med letom 2022 strmo znižala (graf 3). Visoke cene energentov (goriv za prevoz, električne energije in plina), večje povpraševanje ob ponovnem odpiranju gospodarstva ter vse višje cene pri proizvajalcih zaradi ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah in višjih prevoznih stroškov so privedli do močnega porasta inflacijskih pritiskov, ki bodo ohranjali inflacijo tudi v letu 2022. Vseeno naj bi se inflacija v letu 2022 znižala predvsem zaradi baznih učinkov v skupini energentov in drugih skupinah, kar je deloma povezano s ponovnim zvišanjem stopnje DDV v Nemčiji v januarju 2021.[7] Inflacija v skupini energentov naj bi dosegla najvišjo vrednost konec leta 2021, k čemur so prispevale višje cene goriv ter tarife za plin in električno energijo (več podrobnosti je v okvirju 3). Tarife naj bi se do začetka leta 2022 še naprej zviševale. Inflacija v skupini energentov se bo leta 2022 znižala predvsem zaradi baznih učinkov v kombinaciji s cenami nafte ter veleprodajnimi cenami plina in električne energije, ki se bodo predvidoma znižale v skladu s terminskimi cenami. Inflacija brez energentov in hrane se bo verjetno ravno tako znižala z najvišje vrednosti, dosežene konec leta 2021, kar je deloma posledica baznih učinkov, pa tudi umirjanja cenovnih pritiskov zaradi predvidenega postopnega odpravljanja ozkih grl od drugega četrtletja 2022 dalje, medtem ko bi lahko posredni učinki vse višjih cen energentov povzročali pritiske na rast cen. Nasprotno naj bi inflacija v skupini hrane v prihodnjih četrtletjih ostala povišana.
Inflacija bo v letih 2023 in 2024 predvidoma stabilna na ravni 1,8%. Za tem se skriva rahlo zvišanje indeksa HICP brez hrane in energentov (z 1,7% na 1,8%), medtem ko naj bi se inflacija v skupinah hrane in energentov znižala v skladu z navzdol nagnjeno krivuljo terminskih cen nafte in z vse manjšim vplivom javnofinančnih ukrepov. Inflacija brez energentov in hrane naj bi se v zadnjem delu obdobja projekcij postopoma krepila, k čemur bodo prispevali zaostrovanje razmer na trgih proizvodov, vse višji stroški dela na enoto proizvoda in višja inflacijska pričakovanja, ki se približujejo 2-odstotnemu inflacijskemu cilju ECB. Tako naj bi pričakovano presežno povpraševanje na trgu dela spodbujalo rast plač in potisnilo inflacijo brez energentov in hrane v obdobju 2023–2024 navzgor.
Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega bo zaradi uvedbe programov za ohranitev delovnih mest v letu 2022 predvidoma še vedno izkrivljena, zatem pa naj bi ostala močna. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je zaradi programov za ohranitev delovnih mest, ki varujejo zaposlenost, v zadnjem času močno nihala. Tako je medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega v letu 2020 upadla in zatem v prvih treh četrtletjih 2021 ponovno porasla. Ta vpliv bo predvidoma vztrajal tudi v prvi polovici leta 2022, tako da se bo povprečna medletna stopnja rasti le rahlo zmanjšala s 4,2% v letu 2021 na 3,8% v letu 2022. Zatem naj bi se rast plač umirila, vendar naj bi v letih 2023 in 2024 ostala močna (2,9%). Močna rast plač v letih proti koncu obdobja projekcij je povezana predvsem s presežnim povpraševanjem na trgu dela, pri čemer bo stopnja brezposelnosti predvidoma upadla na zgodovinsko nizko raven, medtem ko naj bi sekundarni učinki na rast plač, ki izhajajo iz sedanje visoke ravni inflacije, ostali omejeni v skladu z majhno razširjenostjo formalnih shem indeksacije plač v euroobmočju.[8] Določeno zvišanje minimalne plače je pričakovano v celotnem obdobju projekcij, zlasti v letu 2022. Z zvišanjem bodo minimalne plače povzročile neposreden mehaničen vpliv na skupno rast plač, lahko pa pride tudi do prelitja posledic na celotno plačno strukturo.[9] Rast plač v javnem sektorju naj bi bila dosledno nižja od rasti v zasebnem sektorju – kar pomeni, da prelitje pozitivnih učinkov z javnega na zasebni sektor ni verjetno.
Stroški dela na enoto proizvoda se bodo v obdobju projekcij predvidoma povečali, k čemur bosta prispevali počasnejša rast produktivnosti na zaposlenega in močna rast plač. Ker se vpliv programov za ohranitev delovnih mest zmanjšuje, bo zmanjšanje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega med letoma 2022 in 2023 predvidoma spremljalo podobno zmanjšanje produktivnosti dela na zaposlenega, kar bo privedlo do približno 1-odstotne rasti stroškov dela na enoto proizvoda v letih 2022 in 2023. Ob nadaljnji normalizaciji rasti produktivnosti dela v letu 2024 skupaj z nadaljnjo močno rastjo plač pa se bodo stroški dela na enoto proizvoda opazno povečali, kar bo prispevalo k dvigu inflacije brez hrane in energentov.
Graf 3
HICP v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opomba: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.
Zunanji cenovni pritiski bodo v letu 2022 predvidoma precej močnejši od domačih, vendar bodo v zadnjih letih obdobja projekcij upadli na znatno nižjo raven. Medletna stopnja rasti uvoznega deflatorja se bo predvidoma zvišala z −2,6% v letu 2020 na 6,7% v letu 2021, kar je predvsem posledica višjih cen nafte in drugih primarnih surovin razen energentov, vendar tudi določenega zvišanja vhodnih stroškov zaradi nezadostne ponudbe in depreciacije eura. Od leta 2022 dalje se bo rast uvoznih cen predvidoma umirila in v letu 2024 znašala 0,8%.
V primerjavi z letošnjimi septembrskimi projekcijami so bili inflacijski obeti za leto 2021 popravljena navzgor za 0,4 odstotne točke, za leto 2022 za 1,5 odstotne točke in za leto 2023 za 0,3 odstotne točke. Dobra polovica celotnega popravka se nanaša na skupino energentov v indeksu HICP (predvsem v letu 2022), slaba tretjina se nanaša na inflacijo brez hrane in energentov, ostalo pa se nanaša na skupino hrane. Popravki so posledica nedavnih presenetljivo visokih številk, višjih neposrednih in posrednih učinkov – ki izhajajo iz nedavnega skokovitega porasta cen energetskih surovin – močnejših in vztrajnejših pritiskov na rast cen zaradi motenj v dobavnih verigah, močnejše rasti plač in depreciacije tečaja eura.
Okvir 3
Gibanje cen energetskih surovin in vpliv na projekcije cen energentov v indeksu HICP
Cene energetskih surovin so se z najnižje vrednosti, dosežene med pandemijo, opazno zvišale, k čemur so prispevali dejavniki na strani povpraševanja in ponudbe (graf A). S svetovnim gospodarskim okrevanjem se je povpraševanje po nafti in plinu povečalo. Povpraševanje po plinu so dodatno spodbujali hladno vreme lansko zimo in šibki vetrovi poleti, ki so omejevali proizvodnjo vetrne energije, kar je privedlo do nadomeščanja s plinom. Hkrati sta k cenam nafte prispevala zmanjšanje ponudbe s strani OPEC+ in počasna rast proizvodnje nafte iz skrilavcev v ZDA, medtem ko je bila na evropskih trgih plina ponudba iz Norveške in Rusije majhna. Veleprodajne cene električne energije v EU so se zvišale predvsem zaradi višjih cen plina, saj cene električne energije temeljijo na kratkoročnih mejnih stroških elektrarn.[10] Določeno vlogo so imele tudi višje cene pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).
Predpostavke, na katerih temelji osnovna projekcija cen energentov v indeksu HICP, izhajajo iz terminskih cen in nakazujejo znižanje cen energetskih surovin v letu 2022. Medtem ko so se v preteklih projekcijah tehnične predpostavke opirale predvsem na krivuljo terminskih cen nafte, je ta v decembrskih projekcijah dopolnjena s terminskimi cenami plina in električne energije, saj je povezava med pogodbami o plinu in cenami nafte prekinjena. Trenutno je krivulja terminskih cen nafte nagnjena navzdol (graf A). To je pogosto posledica zaostrovanja razmer na naftnem trgu, saj je z nafto povezana »donosnost posedovanja«, ki predstavlja koristi imetja zalog. Trend zniževanja pa je lahko tudi odraz tržnih pričakovanj, da se bosta povpraševanje po nafti in njena ponudba do začetka leta 2022 uravnotežila, zatem pa naj bi ponudba presegla povpraševanje, kot trenutno predvideva Mednarodna agencija za energijo.[11] Na podlagi terminskih cen na veleprodajnih trgih se pričakuje, da se bodo po tej zimi znižale tudi cene plina in električne energije, saj je potrošnja plina odvisna od ogrevanja.
Graf A
Cene nafte, plina, električne energije in pravic v sistemu ETS ter terminske cene
Viri: Eurostat, Refinitiv, Intercontinental Exchange – ICE, Bloomberg, Gestore Mercati Energetici, Fraunhofer ISE in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Veleprodajne cene električne energije (in terminske cene) v euroobmočju so izračunane kot tehtano povprečje cen (kot utež je uporabljena proizvodnja električne energije) na petih največjih trgih. Polne črte se nanašajo na veleprodajne/promptne cene, medtem ko se črtkane črte nanašajo na terminske cene v posameznih cenovnih serijah. Zadnji podatki se nanašajo na november 2021 (na oktober 2021 pri cenah električne energije). Presečni datum za terminske cene je 25. november 2021.
Medletna stopnja inflacije v skupini energentov je novembra 2021 dosegla 27,4%, pri čemer je bil prispevek cen plina in električne energije v zadnjih mesecih vse večji (graf B, leva slika). V preteklosti so k inflaciji v skupini energentov največ prispevale cene goriv za prevoz. Medtem ko so bile cene goriv še vedno prevladujoč dejavnik, se je njihova relativna vloga pri inflaciji v skupini energentov v zadnjem času nekoliko zmanjšala. Tako so cene goriv k medletni stopnji rasti cen energentov v oktobru prispevale 14,1 odstotne točke, medtem ko so cene električne energije in plina skupaj prispevale 9,3 odstotne točke, kar je največ doslej. Vendar so gibanja cen plina in električne energije v posameznih državah euroobmočja zelo raznolika. To je posledica razlik v prenosu veleprodajnih cen na potrošniške cene, ki je odvisen od cenovne sestave, cenovnega mehanizma in kombinacije energetskih virov pri proizvodnji električne energije. Poleg tega je več držav v euroobmočju uvedlo ali načrtuje uvedbo začasnih javnofinančnih ukrepov za ublažitev vpliva vse višjih cen energentov na potrošnike. Medtem ko imajo ti ukrepi v nekaterih državah neposreden vpliv na cene življenjskih potrebščin (npr. prek nižjih posrednih davkov), se v drugih izvajajo v obliki transferjev (npr. gospodinjstvom z nizkimi dohodki) in zato nimajo neposrednega učinka.
Letošnje decembrske projekcije kažejo, da bo inflacija v skupini energentov v letu 2022 v povprečju ostala visoka, tako da bo dokaj visoka ostala tudi skupna inflacija, vendar naj bi bila v letih 2023 in 2024 umirjena (graf B, desna slika). Inflacija v skupini energentov bo po projekcijah najvišjo raven dosegla na prehodu v leto 2022. Poleg povišanih cen goriv naj bi k takšni visoki ravni prispevale tudi cene plina in električne energije, kar je med drugim posledica zapoznelega vpliva, ki ga ima zvišanje veleprodajnih cen v zadnjih mesecih na cene življenjskih potrebščin, ter visokih terminskih cen energentov pozimi. Zatem naj bi se inflacija v skupini energentov postopoma zniževala, in sicer zaradi navzdol nagnjene krivulje terminskih cen nafte in plina ter navzdol delujočih baznih učinkov, ki so posledica visoke mesečne rasti cen energentov v letu 2021. Tako naj bi imeli bazni učinki velik zaviralni vpliv na inflacijo v skupini energentov v januarju, marcu, juliju in oktobru naslednje leto (modri stolpci v grafu C). Kumulativno v enem letu naj bi navzdol delujoči bazni učinki zmanjšali inflacijo v skupini energentov za več kot 20 odstotnih točk v obdobju od novembra 2021 do novembra 2022 (rumeni stolpci v grafu C).[12] V letih 2023 in 2024 je prispevek inflacije v skupini energentov k skupni inflaciji zelo majhen, kar je odraz navzdol nagnjene krivulje terminskih cen nafte. Ta prispevek pa bodo vseeno ohranjali dejavniki, kot so razveljavitev začasnih javnofinančnih ukrepov za znižanje cen energentov in nacionalni ukrepi na področju podnebnih sprememb.
Graf B
Inflacija v skupini energentov: pretekli podatki in napovedi
(medletne spremembe v odstotkih in prispevki v odstotnih točkah)
Viri: Eurostat, projekcije iz decembra 2021 in izračuni strokovnjakov ECB.
Opomba: Zadnji podatki o energentih v indeksu HICP se nanašajo na november 2021, zadnji podatki o posameznih komponentah pa na oktober 2021.
Graf C
Vpliv baznih učinkov na inflacijo v skupini energentov
(v odstotnih točkah)
Viri: Eurostat in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Mesečni bazni učinki kažejo, koliko bazni učinki prispevajo k mesečnim spremembam medletne stopnje inflacije v skupini energentov. Kumulativni vpliv baznih učinkov se izračuna s seštetjem mesečnih baznih učinkov in je vedno prikazan glede na posamezni referenčni mesec. Na primer, približno 10 odstotnih točk znižanja inflacije v skupini energentov junija 2022 v primerjavi s stopnjo inflacije novembra 2021 je posledica baznih učinkov.
Negotovost glede prihodnje uporabe plina in nafte bi lahko prispevala k volatilnosti cen primarnih surovin med zelenim prehodom. Povpraševanje po nafti in plinu je ključno odvisno od strategije, ki so jo sprejele države po vsem svetu za spopadanje s podnebnimi izzivi, ter od razpoložljivosti obnovljivih virov energije. Dokler se energetska učinkovitost in proizvodne zmogljivosti obnovljivih virov energije ne bodo dovolj povečale, bi lahko povpraševanje po fosilnih gorivih, kakršen je plin, ostalo visoko in volatilno.
Na gibanje cen energentov lahko poleg nacionalnih podnebnih politik vplivajo tudi podnebne politike EU in vse višje cene ogljika. Cene pravic v okviru sistema EU ETS so se novembra zvišale na več kot 70 EUR na tono ekvivalenta CO2. Medtem ko je krivulja terminskih cen v sistemu ETS le rahlo nagnjena navzgor (graf A), je večina predpostavk o ravni cen ogljika, ki je potrebna, da bi EU dosegla cilje zmanjšanja emisij, višjih od sedanjih cen. Cene ogljika se bodo v EU verjetno zvišale, saj je Evropska komisija predlagala reformo sistema EU ETS, zlasti z razširitvijo obsega trgovanja z emisijami, in revizijo direktive EU o obdavčenju energije. S postopnim uvajanjem predlaganih ukrepov bi to lahko sčasoma vplivalo tudi na cene energentov.
Okvir 4
Napovedi drugih institucij
Napovedi za euroobmočje pripravljajo tudi druge mednarodne organizacije in zasebne institucije. Te napovedi niso neposredno primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov Eurosistema, saj so bile dokončane v različnih časovnih obdobjih. Verjetno temeljijo tudi na različnih predpostavkah glede prihodnjega poteka pandemije COVID-19. Poleg tega te napovedi uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte in drugih primarnih surovin. Razlikujejo se tudi glede metode prilagoditve za število delovnih dni (glej tabelo).
Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
Viri: napovedi Consensus Economics, 9. december 2021, podatki za leti 2023 in 2024 so iz letošnje oktobrske ankete; OECD Economic Outlook 110, december 2021; MJEconomics za Euro Zone Barometer, 18. november 2021, podatki za leti 2023 in 2024 so iz letošnje oktobrske ankete; gospodarska napoved Evropske komisije, jesen 2021; anketa ECB o napovedih drugih strokovnjakov (Survey of Professional Forecasters), zadnje četrtletje 2021, izvedena med 1. in 11. oktobrom; World Economic Outlook, MDS, 12. oktober 2021.
Opombe: Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema navajajo medletne stopnje rasti, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in MDS objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.
Letošnje decembrske projekcije realne rasti BDP, ki so jih pripravili strokovnjaki Eurosistema, so nižje od drugih napovedi za leto 2022, vendar so opazno višje za leto 2023, medtem ko so projekcije inflacije precej višje od napovedi drugih institucij za leto 2022 in na zgornjem koncu razpona za leto 2023. Decembrske projekcije rasti za leto 2022 so nižje od drugih napovedi, vendar le malo nižje od novejših napovedi, ki vključujejo najnovejše informacije o krepitvi ozkih grl v dobavnih verigah ter o pandemiji in s tem povezanih omejitvah. Višje projekcije gospodarske rasti za leto 2023 je mogoče deloma pojasniti z bolj strmim odbojem, saj bodo ozka grla v dobavnih verigah odpravljena. Kar zadeva inflacijo, so decembrske projekcije za leto 2022 višje od drugih napovedi. To je mogoče v veliki meri pojasniti z vključitvijo podatkov o indeksu HICP za november 2021 in z višjo pričakovano inflacijo v bolj volatilnih komponentah. Razlike v primerjavi z drugimi napovedmi so za leto 2024 majhne tako pri gospodarski rasti kot tudi pri inflaciji.
Okvir 5
Alternativna scenarija gospodarskih obetov v euroobmočju
Ker prihodnji potek pandemije in njene gospodarske posledice še vedno spremlja precejšnja negotovost, kot to potrjuje tudi nova različica omikron, sta v tem okvirju predstavljena dva alternativna scenarija decembrskim osnovnim projekcijam.[13] V primerjavi z osnovnim scenarijem blagi scenarij predvideva hitrejšo razrešitev pandemije med letom 2022 – zlasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih zaradi predpostavljenega hitrejšega cepljenja. Po tem scenariju bi bile stopnje okužb nižje, učinkovitost cepiv večja, tveganje ponovne okužbe pa manjše (graf A). S tem bi se pospešilo rahljanje omejitev, kar bi imelo velik pozitiven vpliv na zaupanje in bi privedlo do zelo omejenih gospodarskih stroškov. Po drugi strani pa zaostreni scenarij predvideva dolgotrajno zdravstveno krizo, ki jo zaznamujejo ponavljajoči se valovi pandemije (z novimi različicami virusa, kar kot tveganje potrjuje tudi pojav različice omikron), in manjši delež prebivalstva, ki je učinkovito zaščiten. Zaradi posledičnega ponovnega velikega porasta števila okužb in hospitalizacij bi se na začetku leta 2022 zaostrile omejitve na področju mobilnosti, kar bi prizadelo tudi gospodarsko aktivnost, čeprav v manjši meri kot na začetku leta 2021. Zdravstvena kriza naj bi se nadaljevala do sredine leta 2023 ter tako zavirala aktivnost in povzročala negativne gospodarske posledice, k čemur bi še dodatno prispevalo povečanje insolventnosti.
Graf A
Simulacije pandemije z modelom ECB-BASIR
(odstotni odkloni od prvih petih tednov v letu 2020 (graf zgoraj levo); odstotni delež prebivalstva v vseh ostalih grafih)
Viri: Googlova poročila o mobilnosti, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter izračuni ECB.
Opomba: Porazdelitev se dobi z naključnimi simulacijami, ki upoštevajo negotovost glede naslednjih dejavnikov: (i) stopnja cepljenja U~[0,8%–1,2%]; (ii) učinkovitost cepiv U~[30%–70%], učinkovitost cepiv (hospitalizacije) U~[65%–85%] in negotovost glede ponovne okužbe U~[0%–15%]; (iii) povečanje števila okužb zaradi nove delta različice virusa N~(60%, 10%std); (iv) negotovost parametra dovzetni-okuženi-preboleli; (v) negotovost N~(52%, 10%std) glede učenja iz dosedanjih izkušenj; (vi) zgodovinska negotovost, zajeta v ostankih.
Realni BDP bi po blagem scenariju v letu 2022 močno okreval, po zaostrenem scenariju pa bi bilo okrevanje le skromno, medtem ko bi raven BDP do konca obdobja projekcij padla v čedalje ožji razpon, ki ga zamejujeta oba scenarija (graf B). Po blagem scenariju bo rast na začetku leta 2022 močna ob podpori učinkovitih cepiv in odpornosti gospodarstva proti omejitvam, zlasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih, kar naj bi v primerjavi z osnovnim scenarijem privedlo do večjega tujega povpraševanja po izvozu euroobmočja in s tem do večjega izvoza, kar bi imelo velike pozitivne učinke na zaupanje. Ti učinki naj bi skupaj s hitrejšim naraščanjem storitvenih dejavnosti, kjer so pogosti osebni kontakti, od pričakovanega povzročili višjo rast potrošnje, večji upad stopnje varčevanja in večji upad brezposelnosti kot v osnovnem scenariju. Po blagem scenariju bi gospodarska aktivnost do sredine leta 2022 presegla raven izpred pandemije. Po zaostrenem scenariju bi euroobmočje vstopilo v tehnično recesijo, saj bi se gospodarska aktivnost v zadnjem četrtletju 2021 in v prvem četrtletju 2022 zmanjšala zaradi zaostrovanja omejitev. Gospodarska rast bi bila nižja kot v osnovnem scenariju do začetka leta 2023, in sicer zaradi zgolj postopnega sproščanja omejitev in zaradi precejšnje negotovosti v zaostrenem scenariju. Gospodinjstva naj bi ostala previdna in ohranjala visoko stopnjo varčevanja, saj vztrajno visoka brezposelnost izpostavlja tveganja na trgu dela, ker bi se z ranljivostjo in insolventnostjo podjetij povečale potrebe po prerazporejanju delovne sile.
Alternativna makroekonomska scenarija za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih, odstotek delovne sile)
Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.
Medtem ko bi bila inflacija v kratkoročnem obdobju skoraj enaka v obeh scenarijih, bi v obdobju 2023–2024 po blagem scenariju znašala 2,0%, medtem ko bi se po zaostrenem scenariju v zadnjih letih obdobja projekcij precej znižala (graf B). V obeh scenarijih inflacija doseže najvišjo raven v zadnjem četrtletju 2021 zaradi večinoma začasnih dejavnikov, med katerimi so bazni učinki, ki izhajajo iz višjih cen energentov in ozkih grl v dobavnih verigah, zatem pa se med obema scenarijema pojavijo razlike zaradi različnih razmer v realnem gospodarstvu. Tako naj bi močni pritiski na rast cen zaradi zaostrovanja razmer na trgu proizvodov in trgu dela po blagem scenariju privedli do precejšnjega zvišanja osnovne inflacije v letu 2024, medtem ko bi bila v obdobju 2023–2024 po zaostrenem scenariju še naprej oslabljena.
Graf B
Alternativna scenarija o gibanju realnega BDP in inflacije v euroobmočju
(verižni obseg, IV 2019 = 100 (graf na levi strani); medletne spremembe v odstotkih (graf na desni strani))
Opombe: Podatki o realnem BDP so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije.
Eden od zadržkov v zvezi s temi simulacijami je, da v nobenem od scenarijev ni predpostavljen vpliv na ozka grla v dobavnih verigah niti njihove makroekonomske posledice. Razlog za to je negotovost glede vpliva prihodnjega poteka pandemije na ozka grla v dobavnih verigah. Po eni strani bi lahko poslabšanje pandemije in manjše povpraševanje ublažili omejitve, saj je velik del omejitev posledica povečanega povpraševanja, ki presega ponudbene zmogljivosti. Po drugi strani pa bi se lahko ozka grla v dobavnih verigah še povečala z nadaljnjimi motnjami v dobavnih verigah zaradi zaprtja javnega življenja oziroma s strukturnim premikom povpraševanja s potrošniških storitev k izdelkom. Povečanje ozkih grl bi lahko v obeh scenarijih zaviralo gospodarsko aktivnost in hkrati povzročalo pritiske na rast cen, medtem ko bi prišlo do nasprotnih učinkov, če bi se ozka grla zmanjšala.
Okvir 6
Analiza občutljivosti
Projekcije v veliki meri temeljijo na tehničnih predpostavkah, ki se nanašajo na gibanje nekaterih ključnih spremenljivk. Nekatere od teh spremenljivk lahko močno vplivajo na projekcije za euroobmočje, zato nam analiza občutljivosti projekcij na alternativna gibanja temeljnih predpostavk lahko pomaga pri analizi tveganj, ki spremljajo projekcije.
Namen te analize občutljivosti je oceniti posledice alternativnih gibanj cen nafte. Tehnične predpostavke o gibanju cen nafte temeljijo na naftnih terminskih cenah. Analiziranih je več alternativnih gibanj cen nafte. Prvo temelji na 25. centilu porazdelitve gostote verjetnosti cene nafte, kot izhaja iz opcij, na dan 25. novembra 2021, ki je presečni datum za tehnične predpostavke. To gibanje nakazuje postopno zniževanje cene nafte na raven, ki je okrog 40% nižja od predpostavke za leto 2024 v osnovnem scenariju. Na podlagi povprečja rezultatov iz številnih makroekonomskih modelov bi to imelo majhen pozitiven vpliv na realno rast BDP in izrazitejši vpliv na znižanje inflacije v celotnem obdobju projekcij. Drugo gibanje temelji na 75. centilu iste porazdelitve in nakazuje zvišanje cen nafte na raven, ki je okrog 32% višja od predpostavke za leto 2024 v osnovnem scenariju. To gibanje bi imelo zelo majhen negativen vpliv na realno rast BDP in nekoliko večji vpliv na rast inflacije v obdobju 2022–2024. Tretje gibanje temelji na predpostavki, da cena nafte ostane na ravni s presečnega datuma (83,1 USD za sod), kar je do leta 2024 približno 20% višje od predpostavke za to leto v osnovnem scenariju. To gibanje bi imelo majhen negativen vpliv na realno rast BDP v obdobju 2023–2024, medtem ko bi bila inflacija v obdobju 2022–2024 višja za 0,2–0,3 odstotne točke.
Vpliv alternativnih gibanj cen nafte
Opombe: 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen nafte na dan 25. novembra 2021, kot izhaja iz opcij. Konstantna cena nafte je vrednost na isti dan. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov.
© Evropska centralna banka, 2021
Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu
Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).
HTML ISSN 2529-4822, QB-CF-21-002-SL-Q
- Presečni datum za tehnične predpostavke, kot so cene nafte in devizni tečaji, je 25. november 2021 (okvir 1). Makroekonomske projekcije za euroobmočje so bile dokončane 1. decembra 2021. Tokratne projekcije zajemajo obdobje 2021–2024. Projekcije za tako dolg časovni razpon so povezane z zelo veliko negotovostjo, kar je treba upoštevati tudi pri njihovi interpretaciji. Glej članek z naslovom »An assessment of Eurosystem staff macroeconomic projections«, Monthly Bulletin, ECB, maj 2013. Uporabnikom dostopna različica podatkov, na katerih temeljijo izbrane tabele in grafi, je objavljena na naslovu http://www.ecb.europa.eu/pub/projections/html/index.en.html. Celotna zbirka podatkov za pretekle makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB in Eurosistema je na voljo na naslovu https://sdw.ecb.europa.eu/browseSelection.do?node=5275746.
- Zaradi zelo velike negotovosti glede glavnih epidemioloških značilnosti nove različice virusa omikron se v projekcijah upošteva le vpliv zajezitvenih ukrepov, ki so bili sprejeti ali napovedani do časa, ko so bile projekcije dokončane.
- Glej »Vpliv ozkih grl v dobavnih verigah na trgovinsko menjavo«, Ekonomski bilten, številka 6, ECB, 2021, in »Viri motenj v dobavnih verigah in njihov vpliv na predelovalne dejavnosti euroobmočja«, v pripravi, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2021.
- Glej tudi okvir 2 z naslovom »Gibanje stopnje varčevanja gospodinjstev in posledice za gospodarske obete v euroobmočju«, Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje, junij 2021.
- Predpostavka o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temelji na tehtanem povprečju donosnosti 10-letnih referenčnih obveznic posameznih držav, tehtani z letnim BDP ter dopolnjeni s prihodnjim gibanjem donosnosti, kot izhaja iz 10-letne nominalne donosnosti vseh obveznic v euroobmočju, ki jo izračunava ECB, pri čemer se začetno razhajanje med obema serijama v obdobju projekcij ohranja konstantno. Predpostavlja se, da bodo razmiki med donosnostjo državnih obveznic posameznih držav in povprečjem za euroobmočje v obdobju projekcij konstantni.
- Glej Labour supply developments in the euro area during the COVID-19 pandemic, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2021.
- Navadno so v projekcijah strokovnjakov Eurosistema/ECB uteži v indeksu HICP v obdobju projekcij konstantne. Ob velikih spremembah v strukturi potrošnje, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in ob morebitnem izteku teh sprememb v prihodnjih letih bi lahko prihodnje spremembe uteži v indeksu HICP privedle do dodatne volatilnosti v medletnih stopnjah rasti indeksa HICP, ki se v projekcijah ne upoštevajo. Vseeno bo vpliv na povprečno stopnjo inflacije v posameznih koledarskih letih med obdobjem projekcij predvidoma majhen.
- Glej »The prevalence of private sector wage indexation in the euro area and its potential role for the impact of inflation on wages«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2021.
- Nedavno napovedano zvišanje minimalne plače v Nemčiji zaradi časovne in izvedbene negotovosti še ni vključeno v osnovno projekcijo.
- Po cenovnem mehanizmu veleprodajno ceno električne energije določa najdražja tehnologija, ki je potrebna za zadovoljitev povpraševanja po električni energiji. V času rekordnega povpraševanja ceno običajno določajo plinske elektrarne, s čimer se ustvarja povezava med veleprodajno ceno električne energije in plina.
- Glej »Oil Market Report«, Mednarodna agencija za energijo, 16. november 2021.
- Več informacij o konceptu baznih učinkov in njihovi vlogi v dinamiki inflacije je v okvirju z naslovom »Recent dynamics in energy inflation: the role of base effects and taxes«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2021.
- Scenarija temeljita na modelu ECB-BASE (glej Angelini, E., Bokan, N., Christoffel, K., Ciccarelli, M. in Zimic, S., »Introducing ECB-BASE: The blueprint of the new ECB semi-structural model for the euro area«, Working Paper Series, št. 2315, ECB, september 2019). Poleg tega se uporablja tudi model ECB-BASIR (razširitev modela ECB-BASE, glej Angelini, E., Damjanović, M., Darracq Pariès, M. in Zimic, S., »ECB-BASIR: a primer on the macroeconomic implications of the Covid-19 pandemic«, Working Paper Series, št. 2431, ECB, junij 2020), da se pridobijo pandemični rezultati, ki ustrezajo obema scenarijema (prikazana v grafu A). Zaradi negotovosti glede vpliva alternativnih potekov pandemije na tehnične predpostavke so te glede na osnovni scenarij nespremenjene.
- 16 December 2021
- 3 January 2022