Vse najboljše za rojstni dan, bankovci in kovanci eura!

Christine Lagarde, predsednica ECB

Frankfurt na Majni, 31. december 2021

Prvi januar je zame že od nekdaj poseben dan. Je seveda prvi dan v novem letu, tako kot za vse druge ljudi. A hkrati je tudi moj rojstni dan. In 1. januarja 2002 sem dobila še en razlog za praznovanje: na ta dan so bili namreč v euroobmočju, ki ga je takrat sestavljalo 12 držav, uvedeni bankovci in kovanci enotne evropske valute.

Dan sem preživela z družino in prijatelji v naši hiši v Normandiji v Franciji in malo pred polnočjo smo šli vsi skupaj do najbližjega bankomata, vsi nestrpni, da v roke čimprej dobimo prve eurske bankovce. Nekateri prijatelji so menili, da bodo bankomati preobremenjeni z novo valuto in zato ne bodo izdajali novih bankovcev. Zato smo šli stavit: če bo bankomat izdal francoske franke namesto eurov, jih lahko obdržijo.

Po polnoči smo preizkusili bankomat. Izdal je čisto nove lepe in šelesteče eurske bankovce in vsi smo nazdravili novi evropski valuti.

Ta osebni trenutek je bil droben kamenček v mozaiku največje zamenjave denarja v zgodovini. In euroobmočje je od takrat samo še zraslo. Namesto 12 držav jih je zdaj 19 z več kot 340 milijoni prebivalcev, ki ne glede na jezik, kulturo ali državne meje vsi uporabljamo isto valuto. Euro je okrepil našo skupno evropsko identiteto. Zato ne preseneča, da je v zadnji Eurobarometrovi anketi na vprašanje, kaj jim pomeni Evropska unija, 41% vprašanih odgovorilo, da najprej pomislijo na euro. Več glasov od naše enotne valute je dobila samo še svoboda gibanja med državami.

Povsem očitno je, da sta Evropa in euro postala neločljiva. Mladi ljudje, ki vse življenje poznajo samo to valuto, si verjetno skoraj ne morejo predstavljati Evrope brez nje. In res, podpora euru je bila v letu 2021 višja kot kdajkoli prej. Sodeč po najnovejši anketi Eurobarometra ima kar 78% ljudi o njem pozitivno mnenje.

Ko razmišljam o euru, si predstavljam gospodarske družbe in družinska podjetja, ki so uspeli prav zaradi prednosti, ki jih prinašata euro in naš enotni trg. Tako se je denimo trgovinska menjava med dvanajsterico bodočih držav članic euroobmočja med leti 1990 in 2002 povečala za manj kot 5%, od uvedbe enotne valute pa za skoraj 200%. Ljudje lahko potujejo brez sitnosti in stroškov menjave denarja, milijoni študentov in strokovnjakov pa študirajo ali delajo v tujini, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati z različnimi valutami.

Ni dvoma, da smo z eurom postali bolj odporni. Od uvedbe enotne valute smo bolje opremljeni za boj z različnimi krizami. Nedavni gospodarski pretresi bi bili še hujši, če ne bi imeli stabilnosti in povezanosti, ki jo je na našem enotnem trgu omogočil euro. V kritičnih časih, kot je pandemija, smo zato, ker imamo enotno valuto, lahko mnogo bolje usklajevali ukrepe po celotni Evropi.

Evropska centralna banka je skrbnik eura in neutrudno si prizadevamo, da bi varovali našo enotno valuto. Naša naloga je skrbeti, da so bankovci zaščiteni pred ponarejanjem, prav tako pa je naša dolžnost, da preučujemo dodatne oblike plačevanja, kot je digitalni euro.

Kmalu bomo prvič spremenili oblikovno podobno naših bankovcev, tako da bodo še vedno varni in inovativni, hkrati pa takšni, da bodo vsebinsko bližji Evropejcem vseh starosti in kultur. Evropske državljane bomo povabili k sodelovanju pri izbiri tem in videza naših bodočih bankovcev, ki jih bomo javnosti predstavili leta 2024, nato pa bomo začeli načrtovati njihovo izdajo v obtok.

Tiste hladne noči v Normandiji pred dvema desetletjema si nisem mogla predstavljati, da bo skrb za euro nekoč postala moja redna služba. A prav to odgovornost sem sprejela, ko sem dala svoj podpis na bankovce, ki jih imate v rokah in jih uporabljate skoraj vsak dan. Ta podpis predstavlja mojo zavezo, da bom skrbela za enega naših najdragocenejših simbolov evropske enotnosti.

Zato nazdravimo še enkrat – na 20. obletnico eurskih bankovcev!

Ta blog so kot mnenjski članek objavili naslednji mediji: Kleine Zeitung (Avstrija), Le Soir (Belgija), 24 Časa (Bolgarija), Večernji list (Hrvaška), Politis (Ciper), ERR (Estonija), Kaleva (Finska), La Provence (Francija), Frankfurter Rundschau (Nemčija), Efimerida ton Syntakton (Grčija), The Irish Independent (Irska), Corriere della Sera (Italija), Delfi.lv (Latvija), Verslo žinios (Litva), Luxemburger Wort (Luksemburg), Times of Malta (Malta), Algemeen Dagblad (Nizozemska), Sábado (Portugalska), Hospodarske noviny (Slovaška), Delo (Slovenija), El Correo, El Diario Vasco, El Diario Montañés, La Verdad, Ideal, Hoy, Sur, La Rioja, El Norte de Castilla, El Comercio, Las Provincias in La Voz de Cádiz (Španija).