Pogosta vprašanja o preoblikovanju eurskih bankovcev

Posodobljeno 15. julija 2025

1. Zakaj potrebujemo nove bankovce?

Vse centralne banke redno posodabljajo svoje bankovce ali razvijajo nove, da bi preprečevale ponarejanje. Prva serija eurskih bankovcev je bila uvedena pred več kot 20 leti, druga pa je v obtok začela prihajati leta 2013. Zdaj razvijamo novo serijo. To je priložnost, da oblikujemo bankovce, ki so lepši, bolj prepoznavni in vključujoči za vse Evropejce, med drugim tudi za slepe in slabovidne.

Želimo tudi, da bi bili eurski bankovci čim bolj trajnostni in okolju prijazni, zato iščemo načine za zmanjšanje njihovega vpliva na okolje.

2. Zakaj potrebujemo novo oblikovno podobo bankovcev?

Eurski bankovci so viden in otipljiv simbol evropske enotnosti. Naša dolžnost je skrbeti za to, da gredo v korak s časom. Več kot 20 let od uvedbe prvih eurskih bankovcev zdaj pregledujemo njihovo oblikovno podobo v okviru rednega razvoja bankovcev. V skladu s strategijo Eurosistema o gotovini želimo oblikovati privlačne bankovce, s katerimi se evropski državljani in državljanke lahko poistovetijo.

3. Zakaj prav zdaj? Je zdaj pravi čas za razvoj nove serije bankovcev?

Razvoj, proizvodnja in izdaja novih bankovcev v obtok v celotnem euroobmočju traja več let. Novi bankovci se običajno dajejo v obtok na vsakih deset do petnajst let, da se izboljšujeta zaščitenost in odpornost ter da bankovci ostajajo korak pred ponarejevalci. Pomembno je, da se razvoj začne dovolj zgodaj, tako da bomo pripravljeni, ko bo sprejeta odločitev o uvedbi nove serije.

4. Kako poteka preoblikovanje bankovcev?

Preoblikovanje eurskih bankovcev poteka v dveh fazah:

1. Izbira prihodnjih tem in motivov za eurske bankovce
   1. Naročili smo študijo, da bi se z evropskimi državljani in državljankami v fokusnih skupinah posvetovali o tem, kaj menijo o možnih prihodnjih temah. Rezultate smo uporabili kot izhodišče v naslednjih korakih.
   2. Svet ECB je v ožji izbor uvrstil sedem tem, od tega šest predlogov svetovalne skupine za izbiro teme (skupine strokovnjakov, ki so jih predlagale nacionalne centralne banke Eurosistema, imenovala pa jih je ECB).
   3. Evropski državljani in državljanke so v anketi, ki jo je izvedla zunanja javnomnenjska agencija v vseh državah euroobmočja, ter v spletni anketi, ki jo je izvedla ECB, dobili priložnost, da predstavijo svoja stališča o sedmih temah v ožjem izboru.
   4. Svet ECB je iz ožjega izbora ob upoštevanju rezultatov obeh anket izbral dve možni temi za prihodnje eurske bankovce.
   5. Iz predlogov, ki jih je oblikovala svetovalna skupina za izbor motivov (skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ECB), je Svet ECB nato izbral motive, ki ilustrirajo obe možni temi.
2. Razvoj nove oblikovne podobe eurskih bankovcev
   1. Potem ko je Svet ECB izbral možni novi temi in motive zanju, je bil razpisan oblikovalski natečaj.
   2. Evropski državljani in državljanke bodo v letu 2026 imeli priložnost, da izrazijo svoje mnenje o oblikovnih podobah.
   3. Novo oblikovno podobo bo Svet ECB predvidoma izbral proti koncu leta 2026.

Več informacij je na voljo na spletni strani o preoblikovanju bankovcev.

5. Zakaj ste kot možni temi za prihodnje bankovce izbrali temo »Evropska kultura« ter temo »Reke in ptice«?

Med celotnim postopkom preoblikovanja bankovcev upoštevamo mnenja evropskih državljank in državljanov. Temi sta bili zato izbrani na podlagi ugotovitev iz javnih anket (glej 11. vprašanje) ter ob pomoči neodvisne svetovalne skupine.

Rezultati zadnjih dveh anket so pokazali močno podporo temam »Evropska kultura«, »Reke: vodovja življenja v Evropi« ter »Ptice: svobodne, vzdržljive in navdihujoče«. Da bi čim bolj upoštevali mnenja javnosti, je Svet ECB sklenil, da temi, povezani z naravo in okoljem, združi v eno samo temo »Reke in ptice«. Zato v naslednjo fazo prehajamo z dvema temama: »Evropska kultura« ter »Reke in ptice«.

6. Kako ste sprejeli odločitev o motivih za prihodnje bankovce?

Leta 2024 je ECB oblikovala neodvisno strokovno skupino – svetovalno skupino za izbor motivov – katere naloga je bila, da predlaga motive, ki bi najbolje upodabljali izbrani temi. Člani skupine so bili strokovnjaki za različna področja, povezana z obema temama. V začetku leta 2025 je Svet ECB na podlagi nasveta te skupine in po lastni presoji sklenil, da v oblikovalski natečaj vključi obe izbrani temi ter pripadajoča sklopa motivov.

7. Kakšen je časovni potek oblikovalskega natečaja?

Natečaj, ki se je začel 15. julija 2025, bo potekal v dveh fazah.

1. V prvi fazi morajo grafični oblikovalci iz EU, ki želijo sodelovati, do 18. avgusta do 12.00 po srednjeevropskem času oddati prijavo. Vsi prijavljeni bodo obveščeni o izidu pregleda prijav. Cilj je izbrati do 40 oblikovalcev (20 za vsako temo).
2. V drugi fazi bodo imeli izbrani oblikovalci približno pet mesecev časa, da predložijo svoje oblikovne predloge, ki jih bo ocenila žirija natečaja. Na koncu natečaja bo žirija izbrala do največ deset oblikovnih predlogov (pet za vsako temo).

Končno odločitev o oblikovni podobi novih bankovcev bo Svet ECB po opravljeni javni anketi predvidoma sprejel do konca leta 2026.

8. Kdo lahko sodeluje v natečaju in kako?

Natečaj je odprt za grafične oblikovalce s stalnim prebivališčem v Evropski uniji, ki izpolnjujejo merila za sodelovanje. Podrobne informacije o tem, kdo lahko sodeluje in kako, vsebuje uradna dokumentacija o natečaju.

9. Kako so bili izbrani člani različnih strokovnih skupin?

Za pomoč v različnih fazah postopka preoblikovanja so bile ustanovljene tri neodvisne strokovne skupine: svetovalna skupina za izbor teme, svetovalna skupina za izbor motivov in žirija oblikovalskega natečaja. Te skupine sestavljajo strokovnjaki iz cele Evrope, ki predstavljajo različna področja, kot so oblikovanje, zgodovina, literatura, znanost, umetnost in akademski krogi. Člani skupin tako zagotavljajo širok nabor strokovnega znanja in perspektiv. Predlagale so jih nacionalne centralne banke Eurosistema, imenovala pa Evropska centralna banka.

10. Kdaj bomo imeli v denarnici bankovce z novo oblikovno podobo?

Ko bo izbrana oblikovna podoba prihodnjih eurskih bankovcev, bo Svet ECB odločil, kdaj bodo novi bankovci izdelani in izdani. Zatem bo minilo še nekaj let, preden bodo novi bankovci prišli v obtok in na koncu v naše denarnice.

Različni apoeni sedanje serije eurskih bankovcev so bili izdani postopoma v več letih. Doslej ni bila sprejeta še nobena odločitev, kdaj in kako bodo prihodnji bankovci dani v obtok.

11. Kakšno vlogo ima javnost v postopku preoblikovanja bankovcev?

Vsi prebivalci euroobmočja lahko sodelujejo v naših javnih anketah. Za nas je zelo pomembno, da pri odločitvah, sprejetih v celotnem postopku, upoštevamo mnenja ljudi v Evropi.

Postopek smo začeli s kvalitativno anketo v euroobmočju, da bi bolje razumeli stališča javnosti glede teme prihodnjih eurskih bankovcev. Potem smo poleti 2023 ljudi pozvali, da sodelujejo v spletni anketi o možnih temah. Vzporedno smo pri zunanji javnomnenjski agenciji naročili podobno anketo, da bi dosegli čim boljšo zastopanost prebivalstva v euroobmočju.

Po izbiri motivov in oblikovalskem natečaju bomo ocenili, katere možne oblikovne podobe v ožjem izboru so javnosti najbolj všeč. To bo predvidoma izvedeno v letu 2026.

12. Ali se bodo med preoblikovanjem spremenili materiali, iz katerih so izdelani bankovci, ali velikost bankovcev? Bodo uvedeni novi apoeni?

Sedanji eurski bankovci so natisnjeni na papirju iz bombažnih vlaken, kar jim daje značilno čvrstost in odpornost proti obrabi. Ves čas proučujemo načine za podaljšanje življenjske dobe in zmanjšanje okoljskega odtisa eurskih bankovcev.

Ohraniti nameravamo enake apoene kot v sedanji seriji (5 EUR, 10 EUR, 20 EUR, 50 EUR, 100 EUR in 200 EUR). Za lažji prehod na novo serijo in omejitev stroškov prilagajanja naprav za obdelavo bankovcev bodo verjetno enake ostale tudi velikosti in prevladujoče barve.

13. Kdo bo odločal o končni temi in oblikovni podobi?

Končno odločitev bo sprejel Svet ECB, ki bo pri tem upošteval stališča evropske javnosti in nasvete strokovnih skupin. Odločitev bo objavljena na spletnem mestu ECB.

14. Se boste v postopku preoblikovanja posvetovali z ranljivimi skupinami (npr. s slepimi in slabovidnimi)?

ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema imajo redne stike z različnimi skupinami deležnikov. Tako smo se denimo med razvojem sedanje serije eurskih bankovcev redno posvetovali z Evropsko zvezo slepih. Takšna posvetovanja so se od takrat nadaljevala in bodo potekala v celotnem postopku preoblikovanja.