Negativna obrestna mera ECB
12. junij 2014 (posodobljeno 28. julija 2022)
Naša naloga v ECB je, da ohranjamo stabilnost cen. To dosegamo tako, da v srednjeročnem obdobju vzdržujemo stopnjo inflacije na ravni 2%. Podobno kot večina centralnih bank vplivamo na inflacijo tako, da določamo obrestne mere. Če želi centralna banka ukrepati proti previsoki stopnji inflacije, ponavadi zviša obrestne mere, kar povzroči povišanje stroškov izposojanja denarja in spodbuja varčevanje. Nasprotno, ko želi preprečiti zelo nizko inflacijo, obrestne mere zniža.
Leta 2014 je kazalo, da bo inflacija v euroobmočju daljše obdobje precej pod 2%, zato je Svet ECB junija tega leta presodil, da je treba znižati obrestne mere. ECB določa tri glavne obrestne mere: obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila, za operacije glavnega refinanciranja in za odprto ponudbo mejnega depozita. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je obrestna mera, po kateri si banke redno izposojajo denar pri ECB. Obrestna mera za depozite je obrestna mera, ki jo banke prejemajo za sredstva, ki so »parkirana« pri centralni banki. ECB je znižala vse tri obrestne mere. Znižanje je bilo del kombinacije ukrepov za ohranjanje stabilnosti cen v srednjeročenm obdobju, kar je osnovni pogoj za vzdržno gospodarsko rast v euroobmočju.
Ali moram banki plačevati, da lahko v njej hranim svoje prihranke, ko so ključne obrestne mere negativne? Kako negativna obrestna mera vpliva na moje prihranke?
Poslovne banke se seveda lahko odločijo, da obrestne mere za varčevalce znižajo. Nekatere so denimo uporabljale negativne obrestne mere pri strankah, ki so imele v banki vloge visokih vrednosti. Hkrati so si lahko potrošniki in podjetja izposojali denar po nižji ceni, kar je pospešilo gospodarsko okrevanje.
V tržnem gospodarstvu se donos na prihranke določa glede na ponudbo in povpraševanje. Na primer nizke dolgoročne obrestne mere so posledica nizke gospodarske rasti in nezadostnega donosa na kapital. Od odločitev ECB glede obrestnih mer so nazadnje korist imeli tudi varčevalci, saj so te podpirale gospodarsko rast in tako ustvarjale potrebne pogoje, da so se lahko obrestne mere postopno vrnile na višje ravni.
Ampak zakaj kaznovati varčevalce in nagraditi posojilojemalce?
Osnovna dejavnost vsake centralne banke je spodbujanje gospodinjstev in podjetij, da v različni meri varčujejo ali si izposojajo denar, tega pa centralne banke ne počenjajo z namenom, da bi jih kaznovale ali nagradile. Z znižanjem obrestnih mer postane varčevanje manj, trošenje pa bolj privlačno. Centralna banka tako spodbuja ljudi, da denar trošijo ali investirajo. Po drugi strani centralne banke, s tem ko zvišajo obrestne mere, spodbujajo varčevanje in manjšo potrošnjo, kar lahko prispeva k ohlajanju gospodarstva, ko je stopnja inflacije visoka. Tega ne počenja le ECB, ampak vse centralne banke.
Ali je mogoče, da se banke izognejo negativni obrestni meri za depozite? Ali se ne bi lahko preprosto odločile, da na primer hranijo večjo količino bankovcev?
Če imajo banke več denarja, kot ga morajo imeti v obveznih rezervah, in če niso pripravljene posojati drugim poslovnim bankam, obstajata le dve možnosti, in sicer da denar hranijo na računu pri centralni banki ali da ga same hranijo v gotovini. Imetje gotovine pa je povezano s stroški − zlasti zato, ker banke potrebujejo varna skladišča za bankovce. Zato je malo verjetno, da se bodo banke odločile za to možnost. Po vsej verjetnosti bodo banke posojale denar drugim bankam ali plačevale negativno obrestno mero za depozite.