Objava Konvergenčnega poročila ECB za leto 2008

Evropska centralna banka (ECB) danes objavlja svoje konvergenčno poročilo za leto 2008, v katerem ocenjuje ekonomsko in pravno konvergenco naslednjih desetih držav članic EU: Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Švedske. V poročilu ECB preverja, ali so te države dosegle visoko raven trajne ekonomske konvergence, ter ocenjuje skladnost s pravnimi zahtevami, ki jih morajo nacionalne centralne banke izpolniti za vključitev v Eurosistem (pravna konvergenca).

Splošni zaključek poročila je, da so v zadnjih letih nekatere države na področju ekonomske konvergence dosegle napredek, v številnih pa so v ospredje prišli resni izzivi, ki so se izrazili zlasti v obliki naraščajoče inflacije. V nadaljevanju so predstavljeni izsledki poročila po posameznih konvergenčnih kriterijih.

Stabilnost cen

Referenčna vrednost pri kriteriju stabilnosti cen je v 12-mesečnem referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 znašala 3,2%. Izračunana je bila s prištetjem 1,5 odstotne točke k netehtanemu aritmetičnemu povprečju stopnje inflacije po indeksu HICP v teh 12 mesecih na Malti (1,5%), Nizozemskem (1,7%) in Danskem (2,0%). Na Slovaškem in Švedskem je bila povprečna inflacija po HICP v referenčnem obdobju nižja od referenčne vrednosti, na Poljskem pa je bila enaka tej vrednosti. V ostalih sedmih državah je bila inflacija po HICP višja od referenčne vrednosti, pri čemer so bila odstopanja največja v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi in na Madžarskem. Ta inflacijska gibanja so večinoma potekala vzporedno z dinamičnimi gospodarskimi razmerami, vendar so nanje vplivali tudi zunanji dejavniki. Na domači strani je k inflacijskim pritiskom v več obravnavanih državah prispevalo živahno domače povpraševanje. Hitra rast zaposlovanja je v povezavi z odlivi delovne sile v druge države EU v številnih pregledanih državah povzročila občutno zaostrovanje razmer na trgu dela ter pritisk na rast plač. Med zunanjimi dejavniki je inflacijo poganjala zlasti rast cen energentov in hrane, ki je v državah srednje in vzhodne Evrope imela velik vpliv na inflacijska gibanja.

Javne finance

Od desetih obravnavanih držav članic so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška trenutno predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega primanjkljaja. Vseeno je v letu 2007 edino Madžarska zabeležila javnofinančni primanjkljaj nad 3% BDP, medtem ko je bil na Poljskem, Češkem in Slovaškem primanjkljaj pod to ravnijo. Javnofinančni primanjkljaj sta v letu 2007 zabeležili tudi Litva in Romunija. Nasprotno so Bolgarija, Estonija in Švedska imele javnofinančni presežek, Latvija pa uravnotežen proračun. Na področju dolga širše opredeljene države je bil leta 2007 edino na Madžarskem javni dolg nad referenčno vrednostjo 60% BDP, v ostalih državah pa je bil pod to ravnijo.

Devizni tečaj

Izmed držav, ki so pregledane v tem konvergenčnem poročilu, v mehanizmu ERM II zdaj sodelujejo Estonija, Latvija, Litva in Slovaška. Vse te valute so v mehanizmu sodelovale več kot dve leti pred konvergenčnim pregledom in za nobeno ni v obravnavanem obdobju osrednji tečaj devalviral. Je pa Slovaška krona marca 2007 revalvirala (gl. spodaj).

Dolgoročne obrestne mere

Referenčna vrednost za dolgoročne obrestne mere je v 12-mesečnem referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 znašala 6,5%. Izračunana je bila s prištetjem 2 odstotnih točk k netehtanemu aritmetičnemu povprečju dolgoročnih obrestnih mer treh držav, na podlagi katerih je bila izračunana referenčna vrednost za kriterij cenovne stabilnosti, torej Malte (4,8%), Nizozemske (4,3%) in Danske (4,3%). V Bolgariji, na Češkem, v Latviji, Litvi, na Poljskem, Slovaškem in Švedskem so bile povprečne dolgoročne obrestne mere v referenčnem obdobju nižje od referenčne vrednosti. V Romuniji in na Madžarskem so bile nad referenčno vrednostjo, v Estoniji pa zaradi nerazvitega trga obveznic v estonskih kronah in nizke ravni javnega dolga ni podatkov o dolgoročnih obrestnih merah.

Pravna konvergenca

Izmed desetih pregledanih držav članic edino Litva v celoti izpolnjuje zahteve Pogodbe in Statuta za tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. Slovaška zakonodaja izpolnjuje zahteve za neodvisnost centralne banke, pravna integracija Slovaške v Eurosistem pa je v zaključni fazi. Estonska zakonodaja izpolnjuje zahteve za neodvisnost centralne banke, obstajajo pa neskladja glede pravne integracije Estonije v Eurosistem.

Zakonodaja Bolgarije, Češke, Latvije, Madžarske, Poljske, Romunije in Švedske ne izpolnjuje zahtev glede neodvisnosti centralne banke ali pravne integracije v Eurosistem. Poleg tega zakonodaja Bolgarije, Češke, Latvije, Madžarske, Poljske in Romunije ne izpolnjuje vseh zahtev glede prepovedi denarnega financiranja.

Slovaška

V tem poročilu je Slovaška pregledana nekoliko podrobneje kot ostale obravnavane države. Razlog je v tem, da je v skladu s svojo namero, da 1. januarja 2009 uvede euro, 4. aprila 2008 Slovaška zaprosila za pregled.

Konvergenčno poročilo ECB za leto 2008 podaja naslednjo oceno za Slovaško.

V referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije po HICP na Slovaškem znašala 2,2%, kar je precej pod referenčno vrednostjo 3,2%. Stroški dela na enoto proizvoda so bili zaradi hitre rasti produktivnosti v zadnjih letih nizki. Vseeno medletna stopnja inflacije v zadnjih mesecih narašča in je marca 2008 dosegla 3,6%.

Obstaja več dejavnikov tveganja, ki lahko povišajo inflacijo. Povezani so predvsem z dejstvom, da bo v okolju fiksnega deviznega tečaja zaviralni učinek trenda nominalne apreciacije slovaške krone do eura postopno izginil. Drugič, zaostrene razmere na trgu dela in porajajoča se ozka grla v posameznih regijah in nekaterih segmentih trga dela predstavljajo tveganje, da se bo pospešila rast plač. Tretjič, cene energentov predstavljajo navzgor usmerjeno tveganje za inflacijo, saj se v cenah življenjskih potrebščin še ne kaže celoten vpliv nedavne rasti svetovnih cen energentov. Poleg tega bo na inflacijo v prihodnjih letih verjetno vplival tudi proces dohitevanja, Gledano v celoti je vzdržnost konvergence inflacije na Slovaškem dokaj vprašljiva.

Slovaška je trenutno predmet odločbe Sveta EU o obstoju čezmernega primanjkljaja. Vseeno je v referenčnem letu 2007 zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 2,2% BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3%. Za leto 2008 Evropska komisija napoveduje zmanjšanje primanjkljaja na 2,0% BDP. Delež javnega dolga je v letu 2007 padel na 29,4% BDP kar je precej pod referenčno vrednostjo 60%. Kljub temu je potrebna nadaljnja konsolidacija, če želi Slovaška do leta 2010 doseči srednjeročni cilj iz Pakta za stabilnost in rast, ki je v konvergenčnem programu številčno opredeljen kot ciklično prilagojeni primanjkljaj brez začasnih ukrepov v višini okrog 0,8% BDP.

Slovaška krona je pred pregledom konvergence več kot dve leti sodelovala v mehanizmu ERM II. Osrednji tečaj slovaške valute v ERM II je bil sprva določen na ravni 38,4550 krone za euro, s standardnim razponom nihanja ±15%. Slovaška krona je v referenčnem obdobju v razmerju do eura zaradi trdnih gospodarskih temeljev trendno naraščala, tako da je bil njen osrednji tečaj 19. marca 2007 revalviran za 8,5% na 35,4424 SKK/EUR. Zatem se je krona ves čas gibala nad novim osrednjim tečajem in je bila v začetku maja približno 9% nad njim. Zaradi trendne apreciacije valute v zadnjih letih je težje analizirati, kako bi slovaško gospodarstvo delovalo v razmerah nepreklicno določenega deviznega tečaja.

Dolgoročne obrestne mere na Slovaškem so bile v referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 povprečno na ravni 4,5% in torej precej pod referenčno vrednostjo 6,5% za kriterij obrestnih mer. V referenčnem obdobju so dolgoročne obrestne približno sledile gibanju dolgoročnih obrestnih mer v euroobmočju.

Za vzpostavitev okolja, ki spodbuja trajno konvergenco na Slovaškem, je med drugim potrebna vzdržna in verodostojna konsolidacija javnih financ. S tem bi se zmanjšalo tveganje, da se bodo okrepili pritiski povpraševanja na inflacijo in tekoči račun, obenem pa bi se zaščitil tudi potek javnofinančnih reform in sedanji pozitiven zagon gospodarstva. Kar zadeva strukturne politike, bo izredno pomembno izboljšanje delovanja trga dela, za katerega je značilna vztrajno visoka strukturna brezposelnost, neskladje med ponudbo in povpraševanjem ter nezadostna mobilnost delovne sile. Poleg tega se morajo plače še naprej odzivati na spremembe v rasti produktivnosti dela, pogoje na trgu dela in gibanja v konkurenčnih državah. Slovaška bo morala nadaljevati tudi liberalizacijo gospodarstva in še povečati konkurenco na trgih proizvodov, zlasti v energetskem sektorju. Takšni ukrepi bodo skupaj s stabilnostno usmerjenimi makroekonomskimi politikami pripomogli k oblikovanju ugodnega okolja za trajno stabilnost cen, krepili konkurenčnost in spodbujali zaposlovanje.

Slovaško ministrstvo za finance se je 20. julija in 24. septembra 2007 z ECB posvetovalo o predlogu zakona o uvedbi eura in spremembah nekaterih drugih zakonov. Na osnovi teh posvetovanj, konvergenčnega poročila ECB za leto 2004 ter mnenja ECB CON/2007/43 z dne 19. decembra 2007 na zahtevo slovaškega ministrstva za finance o predlogu zakona o uvedbi eura na Slovaškem in spremembah nekaterih zakonov, je slovaški parlament 28. novembra 2007 sprejel zakon (zakon o spremembi zakona), s katerim je ustrezno prilagodil zakon o centralni banki Národná banka Slovenska. Nekatere določbe zakona o spremembi zakona so začele veljati 1. januarja 2008, ostale pa bodo v veljavo stopile na dan, ko bo na Slovaškem uveden euro. Slovaška je od objave konvergenčnega poročila v decembru 2006 uvedla tudi zakonske spremembe, ki so potrebne za dosledno spoštovanje prepovedi denarnega financiranja.

***

S pripravo konvergenčnega poročila ECB izpolnjuje zahteve iz člena 122(2) v povezavi s členom 121(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, po katerih mora Svetu Evropske unije vsaj enkrat na dve leti ali na prošnjo države članice z odstopanjem poročati »o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z uresničevanjem ekonomske in monetarne unije«.

V ekonomski in monetarni uniji trenutno 12 držav članic ni polnopravno udeleženih. Od teh imata dve, Danska in Združeno kraljestvo, v skladu z ustreznimi protokoli, ki so priloženi Pogodbi, poseben status. Konvergenčno poročilo se zanju zato pripravi samo v primeru, da pregled zahtevata sami.

Konvergenčno poročilo ECB je na voljo na spletni strani ECB ( http://www.ecb.europa.eu) v 22 uradnih jezikih Skupnosti.