Kaj so podnebna razkritja?

21. april 2023 (spremenjeno 25. junija 2024)

Podnebna razkritja so dokumenti, ki jih organizacije, kot so podjetja, banke in institucije, kakršna je ECB, objavljajo o ogljičnem odtisu svojih aktivnosti in o svojih izpostavljenostih podnebnim tveganjem. Povedo nam, v kolikšni meri aktivnosti organizacije vplivajo na podnebne spremembe in v kolikšni meri podnebne spremembe vplivajo na njene aktivnosti.

Podnebna razkritja lahko na primer pokažejo, koliko CO2 proizvedejo tovarne določenega podjetja, kakšen je vpliv ekstremnih vremenskih razmer, kot so poplave ali suše, na poslovanje ali kako zelene so podjetniške naložbe. Povejo nam lahko tudi, kaj organizacija namerava storiti na tem področju.

Podnebna razkritja so lahko predstavljena različno. Objavljena so lahko kot poročilo, spletna stran ali drug način obveščanja javnosti.

Kako koristna so podnebna razkritja?

Z vpogledom, ki ga ponujajo, nam podnebna razkritja pomagajo sprejemati bolj poučene odločitve. Tako kot prehranske označbe na živilih, ki ljudem pomagajo sprejemati bolj zdrave odločitve, nas podnebna razkritja opozarjajo na bolj zelene možnosti, ko nakupujemo ali investiramo. Če bomo vsi svoje odločitve utemeljevali na razkritjih, bo več denarja pritekalo v aktivnosti in tehnologije, s katerimi bo mogoče ozeleniti gospodarstvo.

S podnebnimi razkritji ljudje dobijo tudi boljšo sliko o tveganjih, ki jih prinaša poslovanje z določenimi podjetji ali bankami. Podjetje z velikimi emisijami toplogrednih plinov bi lahko na primer zašlo v težave, če bi moralo zaradi novih podnebnih politik spremeniti svoje poslovne prakse.

Podjetje bi lahko izgubilo posle ali bi celo moralo prenehati poslovati, še posebno, če nima učinkovite strategije, da zmanjša emisije ogljika ali se spoprime s posledicami podnebnih sprememb. Vsakdo, ki ima v lasti delnice tega podjetja ali je podjetju odobril posojilo, bi lahko izgubil veliko denarja. Nekateri vlagatelji in banke bi bili sposobni prenesti takšne izgube, vendar ne vsi. Podnebna tveganja lahko torej povzročijo težave in nestabilnost v širšem gospodarstvu. 

Kot centralna banka imamo nalogo, da spremljamo tveganja. Razumeti moramo, od kod prihajajo podnebna tveganja, kakšen je njihov potencialni vpliv in kako se je mogoče spoprijemati z njimi. S pomočjo informacij iz podnebnih razkritij so lahko naše analize natančnejše in zanesljivejše. Na tej podlagi pa lahko sprejmemo prave odločitve, ki bodo prispevale k ohranjanju stabilnosti naše valute in finančnega sistema.

Kot bančni nadzornik pozivamo banke, da so pozorne na podnebna tveganja. Obenem vztrajamo, da so transparentne glede svoje izpostavljenosti tem tveganjem, zlasti v ogljično intenzivnih panogah (kot so gradbeništvo ali tekstilna industrija) in na območjih, ki so izpostavljena podnebnim katastrofam.

Banke morajo na primer zbirati in objavljati informacije o emisijah podjetij, ki jim odobravajo posojila. Odprte morajo biti tudi glede ukrepov, ki jih sprejemajo za ozelenitev poslovanja in s tem za nemoten prehod v bolj trajnostno gospodarstvo.

Vse nove informacije bodo osvetlile skrite stroške, ki jih prinašajo podnebna tveganja.

Naša podnebna razkritja

ECB in centralne banke v euroobmočju, ki skupaj tvorijo Eurosistem, ravno tako objavljajo informacije o svojem ogljičnem odtisu in o tem, kako ga nameravajo zmanjšati. V ECB v letni okoljski izjavi predstavljamo, kako se trudimo ozeleniti svoje poslovanje. Tako na primer uporabljamo manj električne energije in zmanjšujemo emisije, ki so posledica poslovnih potovanj.

Leta 2023 smo objavili dve poročili s podnebnimi informacijami o imetjih vrednostnih papirjev v portfeljih Eurosistema, ki so povezani z denarno politiko, in v portfeljih ECB, ki niso povezani z denarno politiko. Obe poročili bosta ažurirani enkrat letno. Poleg tega nacionalne centralne banke v euroobmočju objavljajo informacije o ogljičnem odtisu njihovih portfeljev, ki niso povezani z denarno politiko.

Primerljivost podnebnih razkritij

Pri merjenju in razkrivanju podnebnih tveganj je treba upoštevati skupen sklop pravil.

Zaradi jasnejše slike morajo biti podnebna razkritja primerljiva med različnimi vrstami organizacij, idealno pa tudi med državami. Obenem moramo imeti zagotovilo, da so informacije smiselne in zanesljive. Samo tako so lahko uporabne, saj nam omogočajo sprejemati odločitve, ki prispevajo k boljšemu upravljanju podnebnih tveganj in ozelenitvi gospodarstva.

Podnebna razkritja bi zato morala biti zakonsko obvezna za vse banke in podjetja. Nekateri skupni standardi že obstajajo in bodo kmalu zavezujoči, na primer direktiva EU o poročanju podjetij o trajnostnosti.

Na mednarodni ravni mednarodni odbor za standarde glede trajnostnosti pripravlja standarde, ki bi veljali zunaj Evrope in omogočali lažjo primerjavo razkritij med državami.