TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 15. junij 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk.

Današnje zvišanje obrestnih mer odraža najnovejšo oceno inflacijskih obetov, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. V junijskih makroekonomskih projekcijah strokovnjaki Eurosistema pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4% v letu 2023, 3,0% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo visoki, čeprav nekateri kažejo negotove znake umirjanja. Strokovnjaki so projekcije inflacije brez cen energentov in hrane popravili navzgor, zlasti za letošnje in naslednje leto, in sicer zaradi preteklih presenetljivo visokih številk in posledic, ki jih ima močan trg dela za hitrost dezinflacije. Sedaj pričakujejo, da bo znašala 5,1% v letu 2023, nato pa naj bi se znižala na 3,0% v letu 2024 in 2,3% v letu 2025. Strokovnjaki so projekcije gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto rahlo popravili navzdol. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast znašala 0,9% v letu 2023, 1,5% v letu 2024 in 1,6% v letu 2025.

Obenem se pretekli dvigi obrestnih mer intenzivno prenašajo na pogoje financiranja ter postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo. Stroški zadolževanja so se strmo zvišali, rast posojil pa se upočasnjuje. Strožji pogoji financiranja so eden od glavnih razlogov, zakaj se bo inflacija predvidoma nadalje zniževala v smeri ciljne ravni, saj bodo po pričakovanjih vse bolj zavirali povpraševanje.

S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju, in bomo obrestne mere na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Svet ECB potrjuje, da se bo ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končalo julija 2023.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju je v zadnjih mesecih stagniralo. Enako kot v zadnjem četrtletju lanskega leta se je v prvem četrtletju 2023 skrčilo za 0,1%, in sicer zaradi zmanjšanja zasebne in javne potrošnje. Gospodarska rast bo kratkoročno najverjetneje ostala šibka, vendar naj bi se tekom leta krepila, ko se bo inflacija zniževala in bodo motnje na strani ponudbe še naprej popuščale. Razmere v posameznih gospodarskih sektorjih so različne: predelovalne dejavnosti še naprej slabijo, kar je deloma posledica manjšega svetovnega povpraševanja in ostrejših pogojev financiranja v euroobmočju, medtem ko storitvene dejavnosti ostajajo odporne.

Trg dela je še naprej močan. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo ustvarjenih skoraj milijon novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je aprila znašala 6,5%, kar je zgodovinsko nizka raven. Povečalo se je tudi povprečno število opravljenih delovnih ur, čeprav še vedno ostaja nekoliko pod ravnijo izpred pandemije.

Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade hitro in usklajeno odpraviti protikrizne ukrepe pomoči, da preprečijo krepitev srednjeročnih inflacijskih pritiskov, ki bi terjali močnejši odziv denarne politike. Javnofinančne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečajo produktivnost gospodarstva in postopno zmanjšajo visok javni dolg. K zmanjševanju cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju lahko prispevajo tudi politike, katerih cilj je povečati ponudbene zmogljivosti v euroobmočju, zlasti v energetskem sektorju. Reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU bi bilo treba kmalu zaključiti.

Inflacija

Inflacija se je po Eurostatovi prvi oceni nadalje znižala s 7,0% v aprilu na 6,1% v maju. Znižanje je bilo zabeleženo v vseh skupinah. Inflacija v skupini energentov, ki se je aprila zvišala, je zopet sledila trendu zniževanja in je maja postala negativna. Inflacija v skupini hrane je zopet upadla, vendar je ostala visoka na 12,5-odstotni ravni.

Inflacija brez cen energentov in hrane se je maja že drugi mesec zapored znižala, in sicer z aprilskih 5,6% na 5,3%. Inflacija v skupini blaga se je nadalje znižala s 6,2% v aprilu na 5,8% v maju. Inflacija v skupini storitev pa se je po več mesecih prvič znižala, in sicer s 5,2% na 5,0%. Kazalniki osnovnih cenovnih pritiskov ostajajo visoki, čeprav nekateri kažejo negotove znake umirjanja.

Cene v celotnem gospodarstvu še vedno potiska navzgor pretekla rast energetskih stroškov. Inflacijo navzgor potiska tudi med pandemijo zavrto povpraševanje, potem ko se je gospodarstvo začelo ponovno odpirati, zlasti v storitvenih dejavnostih. Plačni pritiski, ki so sicer deloma posledica enkratnih plačil, postajajo vse bolj pomemben vir inflacije. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v prvem četrtletju letošnjega leta povečala za 5,2%, dogovorjene plače pa za 4,3%. Poleg tega so podjetja v nekaterih sektorjih lahko ohranjala relativno visoko raven dobičkov, zlasti tam, kjer je povpraševanje presegalo ponudbo. Čeprav je večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, so nekateri kazalniki ostali povišani in jih je treba natančno spremljati.

Ocena tveganj

Obeti za gospodarsko rast in inflacijo ostajajo zelo negotovi. Med tveganji, da bo gospodarska rast nižja, sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in povečanje širših geopolitičnih napetosti, kar bi lahko povzročilo fragmentacijo svetovne trgovinske menjave in tako zaviralo gospodarstvo v euroobmočju. Rast bi bila lahko nižja tudi v primeru, da bodo učinki denarne politike intenzivnejši, kot se predvideva. Ponovne napetosti na finančnih trgih bi lahko privedle do še ostrejših pogojev financiranja od pričakovanih ter tako oslabile zaupanje. Gospodarsko aktivnost v euroobmočju bi lahko nadalje zavrla tudi šibkejša rast svetovnega gospodarstva. Rast pa bi bila lahko višja od napovedane, če bosta močan trg dela in vse manjša negotovost prispevala k povečanju zaupanja med prebivalstvom in podjetji, ki bi tako trošili več.

Med tveganji, da bo inflacija višja, so morebitni ponovni pritiski na rast energetskih in prehrambnih stroškov, kar je povezano tudi z rusko vojno proti Ukrajini. Inflacija bi se lahko zvišala tudi, če bi se inflacijska pričakovanja trajno zvišala nad našo ciljno raven ali če bi se plače ali profitne marže zvišale bolj, kot je pričakovano. Ti trije dejavniki bi inflacijo lahko zviševali tudi na srednji rok. K tveganjem, da bo inflacija višja, so prispevali tudi zadnji plačni dogovori v številnih državah. Nasprotno pa bi se zaradi obnovljenih napetosti na finančnih trgih inflacija lahko znižala hitreje, kot je pričakovano. Šibkejše povpraševanje, na primer zaradi intenzivnejše transmisije denarne politike, bi ravno tako lahko povzročilo popuščanje cenovnih pritiskov, zlasti na srednji rok. Poleg tega bi se lahko inflacija znižala hitreje, če bi se vse nižje cene energentov in manjša rast cen hrane hitreje prenesle na cene drugih izdelkov in storitev, kot se trenutno pričakuje.

Finančne in denarne razmere

Zaostrovanje denarne politike se še naprej kaže v netveganih obrestnih merah in splošnih pogojih financiranja. Pogoji financiranja za banke so se zaostrili, medtem ko postajajo posojila za podjetja in gospodinjstva dražja. Aprila so posojilne obrestne mere dosegle najvišjo raven v več kot desetih letih ter so znašale 4,4% za posojila podjetjem in 3,4% za hipotekarna posojila.

Višji stroški zadolževanja so skupaj z bolj zaostrenimi pogoji v ponudbi posojil in nižjim povpraševanjem po posojilih nadalje oslabili kreditno dinamiko. Medletna rast posojil podjetjem se je aprila zopet zmanjšala, in sicer na 4,6%. Medmesečne spremembe so vse od novembra v povprečju negativne. Medletna rast posojil gospodinjstvom je aprila znašala 2,5%, medmesečna rast pa se je le malenkostno povečala. Šibko bančno posojanje in zmanjševanje Eurosistemove bilance stanja sta povzročili nadaljnji upad medletne rasti širokega denarja, ki je aprila znašala 1,9%. Medmesečne spremembe v širokem denarnem agregatu so od decembra negativne.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Obeti glede finančne stabilnosti so od zadnje ocene, ki je bila opravljena decembra 2022, ostali neugodni. S strožjimi pogoji financiranja se zvišujejo stroški financiranja za banke in kreditno tveganje v zvezi z neodplačanimi posojili. Ti dejavniki bi lahko skupaj z nedavnimi napetostmi v ameriškem bančnem sistemu povzročili sistemski stres in kratkoročno oslabili gospodarsko rast. Še en dejavnik, ki spodjeda odpornost finančnega sektorja, je upad na nepremičninskih trgih, ki bi ga lahko še stopnjevali višji stroški zadolževanja in rast brezposelnosti. Obenem imajo banke v euroobmočju močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo, kar zmanjšuje tveganja v zvezi s finančno stabilnostjo. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti.

Zaključek

Inflacija se znižuje, vendar bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk v skladu z našo odločenostjo, da zagotovimo čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju.

S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB dosegle raven, ki je dovolj restriktivna, da se bo inflacija čimprej vrnila na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju, in bomo obrestne mere na tej ravni ohranjali tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju zaostrovanja se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.