Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Pet stvari, ki jih morate vedeti o Maastrichtski pogodbi

S Pogodbo so bili položeni temelji za Evropsko unijo, kot jo poznamo danes

Z Maastrichtsko pogodbo, ki se uradno imenuje Pogodba o Evropski uniji, so bili položeni temelji za Evropsko unijo, kot jo poznamo danes.

Bila je plod večletnih razprav med državami, podpisana pa je bila v nizozemskem mestu Maastricht, ki leži blizu meje z Belgijo in Nemčijo. Tu je pet stvari, ki jih morate vedeti o Pogodbi.

1.

Vzpostavila je Evropsko unijo

Tesnejše sodelovanje

Z Maastrichtsko pogodbo se je močno okrepilo sodelovanje med evropskimi državami na številnih novih področjih:

Evropsko državljanstvo

S Pogodbo je bilo uvedeno evropsko državljanstvo, ki ljudem omogoča, da živijo v katerikoli državi članici in se prosto gibajo med njimi.

Skupna zunanja in varnostna politika

S Pogodbo je bila vzpostavljena skupna zunanja in varnostna politika, katere cilj je »varovati skupne vrednote, temeljne interese in neodvisnost Unije«.

Pravosodje in notranje zadeve

Za varnost in zaščito evropskih državljanov je bilo s Pogodbo vzpostavljeno tesno sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.

2.

Podpisalo jo je 12 držav

Predstavniki 12 držav so Pogodbo podpisali 7. februarja 1992.

Belgija, Danska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

Pogodbo so zatem ratificirali parlamenti vseh podpisnic. V nekaterih državah je bil pred ratifikacijo izveden referendum. Uradno je začela veljati 1. novembra 1993. S tem je bila formalno ustanovljena Evropska unija.

Odtlej se je EU* pridružilo še 16 držav. Vse so sprejele pravila, določena v Maastrichtski pogodbi ali pogodbah, ki so ji sledile.

*Po izstopu Združenega kraljestva je v EU zdaj 27 držav članic.

3.

Položila je temelje za euro

Ena sama valuta za vse Evropejce

Maastrichtska pogodba je utrla pot uvedbi enotne evropske valute – eura. Z njo sta bila ustanovljena Evropska centralna banka (ECB) in Evropski sistem centralnih bank, določeni pa so bili tudi njuni cilji. Glavni cilj ECB je ohranjati stabilnost cen oziroma varovati vrednost eura.

Z Maastrichtsko pogodbo so se uspešno zaključile večdesetletne razprave o krepitvi gospodarskega sodelovanja v Evropi. Razpravo o vzpostavitvi enotne valute so evropski voditelji ponovno odprli leta 1986 in se tri leta kasneje zavezali, da jo bodo uvedli v treh fazah.

Z Maastrichtsko pogodbo so bile te faze tudi formalno določene:

Prva faza (1. 7. 1990 – 31. 12. 1993)

Uvedba prostega gibanja kapitala med državami članicami.

Druga faza (1. 1. 1994 – 31. 12. 1998)

Okrepljeno sodelovanje med nacionalnimi centralnimi bankami in večja usklajenost gospodarskih politik držav članic.

Tretja faza (1. 1. 1999 do danes)

Postopna uvedba eura ter izvajanje enotne denarne politike, za katero je pristojna ECB.

4.

Vzpostavila je merila, ki jih morajo države izpolniti, da bi lahko uvedle euro

S Pogodbo so bila določena tudi pravila o tem, kako bo euro deloval v praksi. Med drugim je bilo natančno opredeljeno, kaj mora država storiti, da bi se pridružila euroobmočju.

Namen teh natančnih pravil, imenovanih tudi maastrichtska merila ali konvergenčna merila, je zagotoviti, da cene v euroobmočju ostanejo stabilne tudi takrat, ko enotno valuto uvedejo nove države.

Pravila zagotavljajo, da so države, ki vstopijo v euroobmočje, stabilne na naslednjih področjih:

Inflacija

Povprečna inflacija države v enoletnem opazovalnem obdobju ne sme biti za več kot 1,5 odstotne točke višja kot v treh državah članicah EU z najnižjo inflacijo.

Stopnja javnega dolga

Proračunski primanjkljaj države ne sme znašati več kot 3% bruto domačega proizvoda (BDP), njen skupni javni dolg pa ne več kot 60% BDP.

Obrestne mere

Dolgoročna obrestna mera države ne sme biti v enoletnem opazovalnem obdobju za več kot 2 odstotni točki višja od obrestne mere držav članic z najnižjo inflacijo.

Devizni tečaj

Država mora vzdrževati stabilen devizni tečaj, kar pomeni, da je v dveh letih po vstopu države v mehanizem deviznih tečajev (ERM II) njen tečaj ostal znotraj razpona, ki je določen s tem mehanizmom.

5.

Pomenila je velik korak naprej za evropsko povezovanje

Evropa se je zbližala

Od podpisa Maastrichtske pogodbe so evropske države postale tesneje povezane, vseeno pa nekatera področja, kot so ekonomska in javnofinančna politika, ostajajo na nacionalni ravni. Zato so evropski voditelji oblikovali nadaljnje korake za še tesnejšo povezanost evropskih držav. Glavni med njimi so:

Pakt za stabilnost in rast

Pakt za stabilnost in rast, sprejet leta 1997, zagotavlja, da države izvajajo zdrave proračunske politike.

Evropski mehanizem za stabilnost

Evropski mehanizem za stabilnost je bil vzpostavljen zato, da bi bilo mogoče finančno pomagati državam euroobmočja, ki se znajdejo v velikih finančnih težavah ali jim grozi, da bi zašle v takšne težave.

Bančna unija

Enotni mehanizem nadzora in Enotni odbor za reševanje sta bila vzpostavljena po finančni krizi, da bi se povečala varnost evropskega bančnega sistema ter okrepila finančna integracija in stabilnost.

Danes okrog 450 milijonov ljudi v 27 državah članicah uživa prednosti tesnejšega sodelovanja med evropskimi državami.

V letih od oblikovanja načrta za uvedbo enotne valute je euro postal druga najbolj trgovana valuta na svetu in sestavni del vsakdanjega življenja za okrog 350 milijonov prebivalcev v državah euroobmočja.