Pet stvari, ki jih morate vedeti o Maastrichtski pogodbi
S Pogodbo so bili položeni temelji za Evropsko unijo, kot jo poznamo danes
Z Maastrichtsko pogodbo, ki se uradno imenuje Pogodba o Evropski uniji, so bili položeni temelji za Evropsko unijo, kot jo poznamo danes.
Bila je plod večletnih razprav med državami, podpisana pa je bila v nizozemskem mestu Maastricht, ki leži blizu meje z Belgijo in Nemčijo. Tu je pet stvari, ki jih morate vedeti o Pogodbi.
1.
Vzpostavila je Evropsko unijo
Tesnejše sodelovanje
Z Maastrichtsko pogodbo se je močno okrepilo sodelovanje med evropskimi državami na številnih novih področjih:
2.
Podpisalo jo je 12 držav
3.
Položila je temelje za euro
Ena sama valuta za vse Evropejce
Maastrichtska pogodba je utrla pot uvedbi enotne evropske valute – eura. Z njo sta bila ustanovljena Evropska centralna banka (ECB) in Evropski sistem centralnih bank, določeni pa so bili tudi njuni cilji. Glavni cilj ECB je ohranjati stabilnost cen oziroma varovati vrednost eura.
Z Maastrichtsko pogodbo so se uspešno zaključile večdesetletne razprave o krepitvi gospodarskega sodelovanja v Evropi. Razpravo o vzpostavitvi enotne valute so evropski voditelji ponovno odprli leta 1986 in se tri leta kasneje zavezali, da jo bodo uvedli v treh fazah.
Z Maastrichtsko pogodbo so bile te faze tudi formalno določene:
4.
Vzpostavila je merila, ki jih morajo države izpolniti, da bi lahko uvedle euro
S Pogodbo so bila določena tudi pravila o tem, kako bo euro deloval v praksi. Med drugim je bilo natančno opredeljeno, kaj mora država storiti, da bi se pridružila euroobmočju.
Namen teh natančnih pravil, imenovanih tudi maastrichtska merila ali konvergenčna merila, je zagotoviti, da cene v euroobmočju ostanejo stabilne tudi takrat, ko enotno valuto uvedejo nove države.
Pravila zagotavljajo, da so države, ki vstopijo v euroobmočje, stabilne na naslednjih področjih:
5.
Pomenila je velik korak naprej za evropsko povezovanje
Evropa se je zbližala
Od podpisa Maastrichtske pogodbe so evropske države postale tesneje povezane, vseeno pa nekatera področja, kot so ekonomska in javnofinančna politika, ostajajo na nacionalni ravni. Zato so evropski voditelji oblikovali nadaljnje korake za še tesnejšo povezanost evropskih držav. Glavni med njimi so:
Danes okrog 450 milijonov ljudi v 27 državah članicah uživa prednosti tesnejšega sodelovanja med evropskimi državami.
V letih od oblikovanja načrta za uvedbo enotne valute je euro postal druga najbolj trgovana valuta na svetu in sestavni del vsakdanjega življenja za okrog 350 milijonov prebivalcev v državah euroobmočja.