Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Povzetek

Gospodarstvo euroobmočja je v začetku leta 2024 okrevalo bolj, kot je bilo pričakovano v letošnjih marčnih projekcijah strokovnjakov ECB, k čemur sta prispevala neto trgovinska menjava in povečevanje trošenja gospodinjstev. Najnovejše informacije kažejo, da se bo rast kratkoročno nadaljevala, in to hitreje, kot je bilo sprva predvideno. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se še naprej zviševal zaradi močne rasti plač, postopnega povečevanja zaupanja in izboljševanja pogojev menjave, zato bo med letom 2024 okrevanje poganjala potrošnja. Prispevek neto trgovinske menjave na začetku leta deloma odraža volatilnost po začasnem upadu na koncu leta 2023. Zunanje povpraševanje se bo predvidoma še naprej povečevalo in tako podpiralo rast izvoza euroobmočja. V srednjeročnem obdobju naj bi negativen vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike postopoma popustil, pri čemer bo aktivnost podpirala predpostavljena ublažitev pogojev financiranja v skladu s tržnimi pričakovanji o prihodnjem gibanju obrestnih mer. Na rast bo ugodno vplival tudi odporen trg dela, pri čemer se bo stopnja brezposelnosti pozneje v obdobju projekcij znižala na zgodovinsko nizko raven. Ker nekateri ciklični dejavniki, zaradi katerih se je v bližnji preteklosti znižala rast produktivnosti, popuščajo, se bo produktivnost v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila. Gledano v celoti naj bi povprečna letna realna rast BDP v letu 2024 znašala 0,9%, nato pa se bo okrepila na 1,4% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026. V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili obeti za rast BDP za leto 2024 popravljeni navzgor zaradi pozitivnega presenečenja na začetku leta in boljših najnovejših informacij. Obeti za rast BDP so bili za leto 2025 popravljeni zelo malo navzdol, za leto 2026 pa ostajajo nespremenjeni.[1]

Skupna inflacija bo v bližnji prihodnosti po projekcijah ostala večinoma nespremenjena, nato pa se bo med letom 2025 nadalje umirila na raven blizu ciljne ravni. To odraža popuščanje stroškovnih pritiskov, tudi s strani stroškov dela, in zapoznel vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike, ki se postopoma preliva v cene življenjskih potrebščin. Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), bo v preostanku leta 2024 po pričakovanjih nekoliko volatilna zaradi baznih učinkov in višjih cen energetskih surovin. V srednjeročnem obdobju naj bi se inflacija v skupini energentov ustalila na nizkih pozitivnih stopnjah ob tržnih pričakovanjih o prihodnjem gibanju cen nafte in plina ter načrtovanih javnofinančnih ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami. Inflacija v skupini hrane se je v zadnjih četrtletjih močno znižala, ko so se pritiski iz proizvodne verige sprostili zaradi nižjih cen energentov in prehrambenih surovin. V prihodnjem obdobju bo inflacija v skupini hrane po pričakovanjih nihala okrog sedanje ravni, nato pa se bo od konca leta 2025 še dodatno umirila. Inflacija brez energentov in hrane naj bi večino obdobja projekcij ostala višja od skupne inflacije, vseeno pa se bo v tej skupini predvidoma nadaljevala dezinflacija – predvsem v letih 2025 in 2026 – ki pa bo počasna. Osrednji element te projekcije je pričakovano postopno umirjanje nominalne rasti plač s prvotno še vedno povišane ravni, ko bodo popustili pritiski na rast plač, povezani s kompenziranjem inflacije, ob pomanjkanju ustrezne delovne sile. Pričakovano okrevanje rasti produktivnosti naj bi prispevalo k umirjanju pritiskov s strani stroškov dela. Obenem naj bi rast dobička oslabela in delno absorbirala prenos stroškov dela v cene, zlasti v letu 2024. Gledano v celoti se bo medletna povprečna skupna inflacija predvidoma znižala s 5,4% v letu 2023 na 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila inflacija v letih 2024 in 2025 popravljena za 0,2 odstotne točke navzgor. To odraža predvsem višje cene energetskih surovin in rahlo višje najnovejše podatke o inflaciji brez energentov in hrane, kot je bilo pričakovano. Poleg tega bodo pritiski s strani stroškov dela predvidoma nekoliko močnejši zaradi višje rasti plač in malce previdnejših obetov za rast produktivnosti. Obeti za skupno inflacijo in inflacijo brez energentov in hrane so za leto 2026 nespremenjeni.

Tabela 1

Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

Realni BDP

0,6

0,9

1,4

1,6

0,1

0,3

–0,1

0,0

HICP

5,4

2,5

2,2

1,9

0,0

0,2

0,2

0,0

HICP brez energentov in hrane

4,9

2,8

2,2

2,0

0,0

0,2

0,1

0,0

Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na letnem povprečju podatkov, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.

1 Mednarodno okolje

Svetovna gospodarska aktivnost kaže znake izboljšanja, čeprav nekateri dejavniki še vedno zavirajo rast. Najnovejši podatki o svetovni gospodarski aktivnosti (brez euroobmočja) potrjujejo zelo postopno izboljševanje od začetka leta, pri čemer so kvantitativni podatki vse bolj skladni s pozitivnim signalom, ki prihaja iz kvalitativnih podatkov.[2] Vseeno svetovno gospodarsko rast še vedno zavirajo nekateri dejavniki, med katerimi so postopno ohlajanje trgov dela, nadaljnje umirjanje nominalne rasti plač in zmanjšanje presežnih prihrankov v razvitih gospodarstvih. Rast še naprej zavirata tudi preteklo zaostrovanje denarne politike in povečana gospodarska negotovost zaradi geopolitičnih napetosti. Na Kitajskem ostaja potrošnja gospodinjstev šibka zaradi težav v sektorju stanovanjskih nepremičnin, medtem ko aktivnost v predelovalnih dejavnostih in izvoz še naprej spodbujata gospodarsko rast. Obeti za svetovno rast ostajajo v primerjavi z marčnimi projekcijami večinoma nespremenjeni, ker bo rast v letih 2024 in 2025 po pričakovanjih znašala 3,3% in v letu 2026 3,2%, kar je rahlo nižje od dinamike v zadnjem desetletju (tabela 2).

Tabela 2

Mednarodno okolje

(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

Svetovni realni BDP (brez euroobmočja)

3,5

3,3

3,3

3,2

0,0

–0,1

0,1

0,0

Svetovna trgovinska menjava (brez euroobmočja)1)

1,0

2,6

3,3

3,3

–0,2

–0,2

0,2

0,1

Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja2)

0,8

2,1

3,4

3,3

0,2

–0,3

0,3

0,1

Svetovni indeks cen življenjskih potrebščin (brez euroobmočja)

5,0

4,2

3,3

2,9

0,1

0,1

0,1

0,1

Izvozne cene konkurentov v nacionalni valuti3)

–1,3

2,1

2,8

2,6

–0,6

–0,4

0,1

0,0

Opomba: Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.
3) Izračunano kot tehtano povprečje izvoznih deflatorjev v trgovinskih partnericah euroobmočja.

Svetovna trgovinska menjava (brez euroobmočja) bo po projekcijah letos okrevala in bo zatem naraščala bolj v skladu s svetovno gospodarsko aktivnostjo. Po obdobju šibke dinamike trgovinske menjave v letu 2023 zaradi prestrukturiranja povpraševanja od izdelkov k storitvam po pandemiji najnovejši podatki potrjujejo, da se okrevanje svetovne trgovinske menjave nadaljuje v enaki meri, vpliv motenj v ladijskem prevozu na območju Rdečega morja pa ostaja omejen. Svetovni uvoz se bo po projekcijah v letu 2024 povečal za 2,6%, nato pa se bo rast v letih 2025 in 2026 zvišala na 3,3%, kar je le majhna sprememba v primerjavi s prejšnjimi projekcijami. Okrevanje zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja bo letos predvidoma manj dinamično in bo na 2,1-odstotni ravni. To odraža predvsem šibkejši uvoz v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah euroobmočja – kot so Združeno kraljestvo ter srednje- in vzhodnoevropske države – v drugi polovici leta 2023 in prvem četrtletju 2024. Ker je četrtletna dinamika rasti zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja v obdobju projekcij primerljiva z dinamiko rasti svetovnega uvoza, se bo zunanje povpraševanje v letu 2025 po pričakovanjih povečalo za 3,4% in v letu 2026 za 3,3%.

Inflacija na svetovni ravni se bo v obdobju projekcij predvidoma znižala. Skupna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), agregirana za najpomembnejša razvita in nastajajoča tržna gospodarstva, se bo po pričakovanjih znižala na 4,2% v letu 2024, 3,3% v letu 2025 in 2,9% v letu 2026, in sicer zaradi popuščanja vpliva preteklih ponudbenih šokov in restriktivne denarne politike. Medtem ko so ti obeti večinoma primerljivi z marčnimi projekcijami, je bila inflacija v ZDA za letošnje leto popravljena rahlo navzgor zaradi boljših podatkov v prvem četrtletju, kot je bilo sprva pričakovano. Na Kitajskem skupna inflacija, merjena z indeksom CPI, ostaja umirjena zaradi šibkega domačega povpraševanja in se bo v obdobju projekcij po pričakovanjih postopno zviševala. Rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja – v nacionalnih valutah in medletno – bo letos predvidoma postala pozitivna in v preostanku obdobja projekcij ostala blizu ocenjenega dolgoročnega povprečja. Popravek navzdol za leto 2024 v primerjavi z marčnimi projekcijami odraža šibkejšo rast izvoznih cen, kot je bilo sprva pričakovano, kar izravnava vpliv predpostavk o višjih cenah primarnih surovin v sedanjih projekcijah.

Okvir 1
Tehnične predpostavke

V primerjavi z marčnimi projekcijami so glavne spremembe tehničnih predpostavk višje cene primarnih surovin, močnejši efektivni tečaj (čeprav je v primerjavi z ameriškim dolarjem rahlo šibkejši) in rahlo višje kratkoročne obrestne mere. Predpostavke o cenah energentov, ki temeljijo na terminskih cenah, so bile popravljene navzgor (v obdobju 2024–2026 povprečno za 4% pri nafti in za 5% pri plinu). Krivulja predpostavk o cenah nafte, ki temeljijo na terminskih cenah, ostaja obrnjena navzdol (»backwardation«), pri čemer se bodo predpostavke med letoma 2024 in 2026 znižale za okrog 10%, medtem ko se predpostavlja, da se bodo cene plina v letu 2025 najprej zvišale, nato pa bodo ponovno upadle in se približale ravni iz leta 2024. Na splošno se predpostavlja, bodo cene energentov na koncu leta 2026 okrog 30% višje od ravni, zabeležene na začetku leta 2021. Cene pravic do emisije ogljika v sistemu EU za trgovanje z emisijami so se zvišale (v obdobju 2024–2026 povprečno za okrog 17%). Cene primarnih surovin razen energentov so bile popravljene močno navzgor zaradi višjih mednarodnih cen prehrambnih surovin, predvsem kakava in kave. Euro je v primerjavi z ameriškim dolarjem rahlo depreciiral (za 0,3%), kar odraža sedanjo gospodarsko moč ameriškega gospodarstva in navzgor popravljena pričakovanja o gibanju obrestnih mer ameriškega zveznega odbora za odprti trg. Vseeno pa je nominalni efektivni tečaj eura apreciiral (za 0,9%) zaradi gibanj v razmerju do japonskega jena, švicarskega franka, švedske krone in v manjši meri britanskega funta. Medtem ko naklon krivulje terminskih obrestnih mer EURIBOR ostaja močno negativen, so bile predpostavke o kratkoročnih obrestnih merah popravljene nekoliko navzgor. Predpostavljeno gibanje dolgoročnih obrestnih mer je večinoma nespremenjeno.

Tabela

Tehnične predpostavke

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

Surovine:

Cene nafte (USD/sod)

83,7

83,8

78,0

74,5

0,0

5,1

4,1

3,1

Cene zemeljskega plina (EUR/MWh)

40,6

30,8

35,4

29,9

0,0

2,8

10,4

1,3

Veleprodajne cene električne energije (EUR/MWh)

103,5

73,0

87,7

72,8

0,6

–1,9

12,0

2,1

Pravice iz sistema EU za trgovanje z emisijami (EUR/tono)

83,7

66,1

71,1

73,6

0,0

12,8

18,5

19,0

Cene primarnih surovin razen energentov v USD (medletne spremembe v odstotkih)

–12,5

11,4

3,9

0,9

0,0

10,8

1,9

0,8

Devizni tečaji:

Devizni tečaj USD/EUR

1,08

1,08

1,08

1,08

0,0

–0,2

–0,3

–0,3

Nominalni efektivni devizni tečaj eura (EDT-41) (I 1999=100)

121,8

124,0

124,2

124,2

0,0

0,7

0,9

0,9

Finančne predpostavke:

Trimesečni EURIBOR (v odstotkih na leto)

3,4

3,6

2,8

2,5

0,0

0,2

0,4

0,1

Donosnost 10-letnih državnih obveznic (v odstotkih na leto)

3,1

2,9

3,0

3,0

0,0

0,0

–0,1

–0,1

Opombe: Tehnične predpostavke o obrestnih merah v euroobmočju in cenah surovin temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 15. maja 2024. Predpostavke o kratkoročnih obrestnih merah temeljijo na tržnih pričakovanjih o trimesečnih obrestnih merah EURIBOR, kot izhaja iz obrestnih mer terminskih pogodb. Predpostavke o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temeljijo na povprečju donosnosti 10-letnih obveznic posameznih držav, tehtanem z letnim BDP. Kjer obstajajo podatki, je nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic posameznih držav opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s terminsko kuponsko donosnostjo, ki je na presečni datum izpeljana iz krivulje donosnosti za posamezno državo. Za druge države je donosnost 10-letnih državnih obveznic opredeljena kot donosnost 10-letnih referenčnih obveznic, podaljšana s statičnim pribitkom (zabeleženim na presečni datum) na tehnično predpostavko o netveganih dolgoročnih obrestnih merah v euroobmočju. Gibanje mednarodnih cen primarnih surovin izhaja iz terminskih trgov v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Cene nafte se nanašajo na promptne in terminske cene surove nafte Brent. Cene plina se nanašajo na promptne in terminske cene plina na nizozemskem vozlišču za trgovanje s plinom TTF. Cene električne energije se nanašajo na povprečje veleprodajnih promptnih in terminskih cen iz petih največjih držav euroobmočja. »Sintetična« terminska cena pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami je izpeljana kot linearno interpolirana vrednost ob koncu meseca za dve najbližji terminski ceni pravic do emisij na borzi European Energy Exchange. Nato se iz mesečnih terminskih cen pravic do emisij izračuna povprečje, iz katerega se izpelje medletna vrednost. Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Popravki so izraženi kot odstotek pri ravneh ter kot odstotne točke pri stopnjah rasti in odstotkih na leto.

2 Realno gospodarstvo

Gospodarska aktivnost v euroobmočju je v prvem četrtletju 2024 okrevala, k čemur so deloma prispevali začasni dejavniki (graf 1).[3] Po Eurostatovi prvi oceni je četrtletna rast v prvem četrtletju letošnjega leta znašala 0,3%. To je bilo 0,2 odstotne točke višje, kot je bilo pričakovano v marčnih projekcijah, medtem ko je bila stopnja rasti za zadnje četrtletje 2023 popravljena za 0,1 odstotne točke navzdol. Pozitivno presenečenje v prvem četrtletju je bilo najverjetneje povezano s prispevkom neto trgovinske menjave, potem ko je v zadnjem četrtletju 2023 začasno upadla. V nekaterih državah je stanovanjske investicije začasno podpirala tudi nenavadno mila zima. Kar zadeva posamezne sektorje, se je dodana vrednost v industriji v prvem četrtletju 2024 najverjetneje zmanjšala, medtem ko se je dodana vrednost v storitvenih dejavnostih povečala.

Graf 1

Realna rast BDP v euroobmočju

(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)

Opombe: Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska realna rast BDP padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.

Realni BDP se bo v letu 2024 po pričakovanjih še dodatno okrepil, k čemur bodo prispevali zviševanje dohodka gospodinjstev, zunanje povpraševanje in določeno okrevanje podjetniških naložb. Nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka bo predvidoma podpirala zasebno potrošnjo, ki naj bi od drugega četrtletja dalje postala glavno gonilo rasti. S takšnim okrevanjem trošenja gospodinjstev je skladno gibanje mesečnih kazalnikov – kot na primer postopno povečevanje zaupanja potrošnikov, nadaljnja krepitev kazalnikov indeksa vodij nabave za aktivnost v storitvenih dejavnostih in nova naročila do maja ter marčno povečanje obsega prodaje v trgovini na drobno. Močna realna rast plač naj bi ob pomanjkanju ustrezne delovne sile vse leto podpirala kupno moč gospodinjstev, h kateri bo prispevalo pričakovano okrevanje zaupanja. Podjetniške naložbe bodo v letu 2024 po projekcijah v povprečju medletno večinoma stagnirale, pri čemer bodo tekom leta nekoliko okrevale predvsem zaradi popuščanja še vedno prisotnih zaviralnih učinkov preteklega zaostrovanja denarne politike. Hkrati bo podjetniške naložbe podpiralo okrevanje domačega in tujega povpraševanja, pri čemer se bo zaradi tujega povpraševanja zvišala tudi rast izvoza. Normalizacija cikla zalog bo predvidoma prav tako nevtralno prispevala k rasti v drugi polovici leta 2024, potem ko je bil ob prelomu leta prispevek močno negativen. Kratkoročni obeti za realno rast BDP v euroobmočju se bodo po pričakovanjih občutno izboljšali zaradi vpliva dejavnosti multinacionalnih podjetij na Irskem, potem ko so bili vplivi med letom 2023 negativni.

V srednjeročnem obdobju bodo realno rast BDP podpirali zviševanje realnega dohodka, krepitev zunanjega povpraševanja in popuščanje vpliva zaostrovanja denarne politike. Vpliv zaostrovanja denarne politike bo po pričakovanjih največji v letu 2024 kljub tržnim pričakovanjem, da se bodo obrestne mere znižale. Umik ukrepov javnofinančne podpore, sprejetih od leta 2022 za kompenziranje visoke inflacije in cen energentov, bo imel v obdobju 2024–2026 na splošno majhen negativen vpliv na rast. Obenem bodo k rasti BDP pozitivno prispevale državna potrošnja in naložbe.

Pogoji financiranja, zlasti visoke obrestne mere, bodo imeli predvidoma še naprej močan negativen vpliv na rast, ki pa bo v obdobju projekcij popustil. Učinki ukrepov denarne politike, sprejetih od decembra 2021, se še naprej prenašajo v realno gospodarstvo in vplivajo na gospodarske obete, predvsem za leto 2024.[4] Na podlagi tržnih pričakovanj glede prihodnjega gibanja obrestnih mer (okvir 1) se pričakuje, da bo negativni vpliv denarne politike na gospodarsko rast začel postopno popuščati med letom 2024. Ti učinki bodo podpirali gospodarsko okrevanje skupaj s popuščanjem negativnega vpliva zaostrovanja kreditnih standardov, ki je bilo zabeleženo od konca leta 2022.

V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila realna rast BDP za leto 2024 popravljena za 0,3 odstotne točke navzgor, za leto 2025 za 0,1 odstotne točke navzdol, za leto 2026 pa je ostala nespremenjena (tabela 3 in graf 2). Popravki za leto 2024 odražajo pozitivno presenečenje v prvem četrtletju letošnjega leta, h kateremu sta prispevala neto trgovinska menjava in izboljšanje nekaterih v prihodnost usmerjenih anketnih kazalnikov. S tem se izravnava nekoliko bolj negativen učinek prenosa, ki izhaja iz nižje rasti v zadnjem četrtletju 2023. Zelo majhen popravek navzdol za leto 2025 je povezan predvsem s popravkom državne potrošnje navzdol zaradi bolj zaostrene naravnanosti javnofinančne politike.

Graf 2

Realna rast BDP v euroobmočju – razčlenitev na glavne izdatkovne komponente

a) Projekcije iz junija 2024

b) Popravki v primerjavi z marčnimi projekcijami

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

(popravki: odstotne točke in prispevki v odstotnih točkah)

Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.

Kar zadeva komponente realnega BDP, bo na gospodarsko rast po pričakovanjih najbolj vplivala realna zasebna potrošnja, ki jo bo podpirala močna rast realnega dohodka zaradi zviševanja plač in upadanja inflacije, kljub razmeroma visoki stopnji varčevanja. Zasebna potrošnja naj bi tekom leta 2024 postopno okrevala in v obdobju 2025–2026 dosegla medletno stopnjo rasti 1,6%–1,7%, kar je izrazito višje od povprečja pred pandemijo (1,2%). K okrevanju prispeva zviševanje realnega razpoložljivega dohodka, predvsem zaradi močne rasti plač in visokega dohodka iz premoženja in kapitala (tj. dohodek iz samozaposlitve in finančnega premoženja). V bližnji prihodnosti bo stopnja varčevanja ostala razmeroma visoka, kar je v skladu z visokofrekvenčnimi kvalitativnimi podatki o prihodnjih namerah glede varčevanja, s še vedno povečano gospodarsko negotovostjo, ki se sicer zmanjšuje, z visokimi obrestnimi merami in z zaostrenim dostopom do kreditov. Poleg tega bo stopnjo varčevanja še naprej podpirala običajno nizka nagnjenost k potrošnji dohodka iz premoženja in kapitala. Srednjeročno se bo rast realnega dohodka predvidoma umirila, ker se bo dohitevanje realnih plač postopoma upočasnilo, kar pa naj bi se večinoma izravnalo z znižanjem stopnje varčevanja. Ko se bodo negotovost in inflacijski pritiski še dodatno zmanjšali in se bo trošenje potrošnikov postopno normaliziralo, naj bi se stopnja varčevanja od konca leta 2024 začela počasi zniževati. Vseeno pa bo v obdobju projekcij predvidoma ostala višja od povprečja pred pandemijo, ker bodo višje obrestne mere najverjetneje še naprej spodbuda gospodinjstvom, da varčujejo. Poleg tega bodo okrevanje zasebne potrošnje po pričakovanjih podpirali tudi učinki na premoženje.

Stanovanjske naložbe se bodo po projekcijah med letom 2024 nadalje zmanjšale, nato pa bodo tekom leta 2025 počasi okrevale, ko bodo negativni učinki zaostrovanja pogojev financiranja postopno popuščali in se bo dohodek gospodinjstev še naprej močno zviševal. Potem ko so tri četrtletja zapored upadale, so se stanovanjske naložbe v prvem četrtletju 2024 najverjetneje okrepile, k čemur je prispevala neobičajno mila zima, zlasti v Nemčiji. Ker ta poseben učinek popušča in povpraševanje po stanovanjih ostaja šibko (k čemur še dodatno prispeva tudi iztek precejšnjih javnofinančnih spodbud v Italiji), se bodo stanovanjske naložbe v drugem četrtletju 2024 po pričakovanjih ponovno začele zmanjševati. Vseeno pa bodo sredi leta 2025 po projekcijah začele okrevati zaradi zmanjševanja vpliva preteklih zvišanj posojilnih obrestnih mer za hipotekarna posojila, okrevanja cen stanovanj in močnega zvišanja dohodka gospodinjstev. Po dodatnem precejšnjem upadu v letu 2024 in rahlem zmanjšanju v letu 2025 se bodo stanovanjske naložbe, gledano v celoti, v letu 2026 najverjetneje medletno povečale, in sicer prvič od leta 2022.

Podjetniške naložbe bodo po projekcijah v naslednjih četrtletjih okrevale zaradi izboljševanja povpraševanja, popuščanja zaviralnih učinkov, ki izhajajo iz neugodnih pogojev financiranja, privabljanja zasebnega kapitala v povezavi s sredstvi iz programa »EU naslednje generacije« ter povečevanja zelenih in digitalnih naložb. Podjetniške naložbe v euroobmočju (razen volatilnih naložb v irske proizvode intelektualne lastnine) so se v drugi polovici leta 2023 močno skrčile zaradi upadanja zaupanja, zmanjševanja zaostankov pri preteklih naročilih, nižjih notranjih finančnih rezerv podjetij in strožjih pogojev financiranja. Okrevanje se pričakuje od začetka leta 2024, v skladu s pričakovanji o krepitvi domačega in tujega povpraševanja. K okrevanju bodo prispevali privabljanje zasebnega kapitala v povezavi s sredstvi iz programa »EU naslednje generacije« (ki je bilo v nekaterih državah odloženo proti koncu obdobja projekcij) in sedanja prizadevanja zasebnega sektorja za povečanje zelenih in digitalnih naložb, prav tako pa tudi popuščanje zaviralnih učinkov, ki jih imajo neugodni pogoji financiranja.

Po obdobju negativne rasti se bo trgovinska menjava euroobmočja po pričakovanjih izboljšala, ker se bo izvoz povečeval skladno z zunanjim povpraševanjem. Realni izvoz euroobmočja je v prvem četrtletju 2024 po ocenah zabeležil odboj, ki je bil večji, kot je bilo pričakovano v marčnih projekcijah. V obdobju projekcij se bo realni izvoz predvidoma povečeval približno v skladu z gibanjem zunanjega povpraševanja. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bil delež na izvoznih trgih za obdobje projekcij popravljen navzdol in bo po pričakovanjih ostal precej nižji od ravni pred pandemijo. To je posledica izzivov glede konkurenčnosti, ki so povezani s preteklo apreciacijo eura in preteklimi energetskimi šoki, ker višje cene energetskih surovin bolj vplivajo na euroobmočje kot na njegove trgovinske partnerice. Uvoz bo po projekcijah okreval rahlo hitreje kot domače povpraševanje, ker bodo okrevale trgovinsko intenzivne komponente povpraševanja, kot so na primer naložbe. Gledano v celoti bo prispevek neto trgovinske menjave k rasti v obdobju projekcij po pričakovanjih nevtralen. Pogoji menjave se bodo v obdobju projekcij predvidoma le rahlo izboljšali, ker je učinek energetskega šoka skoraj popustil. Od leta 2024 bo saldo tekočega računa po projekcijah še nadalje okreval in dosegel raven tik pod 3% BDP, kar bo rahlo višje od povprečja pred pandemijo (2,6%).

Tabela 3

Projekcije realnega BDP, trgovinske menjave in trga dela za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih, razen če ni navedeno drugače; popravki v odstotnih točkah)

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

Realni BDP

0,6

0,9

1,4

1,6

0,1

0,3

–0,1

0,0

Zasebna potrošnja

0,6

1,2

1,7

1,6

0,1

0,0

0,1

0,1

Državna potrošnja

0,8

1,2

1,1

1,1

0,6

–0,1

–0,3

–0,1

Naložbe

1,3

0,1

1,5

2,0

0,5

0,7

–0,1

–0,3

Izvoz1)

–0,9

1,3

2,9

3,1

–0,2

0,3

0,0

–0,1

Uvoz1)

–1,4

0,5

3,2

3,3

–0,1

–0,5

0,1

0,1

Prispevek k BDP:

Domače povpraševanje

0,8

0,9

1,4

1,5

0,3

0,1

–0,1

0,0

Neto izvoz

0,3

0,4

0,0

0,1

0,0

0,4

0,0

0,0

Spremembe zalog

–0,5

–0,5

0,0

0,0

–0,3

–0,3

0,0

0,0

Realni razpoložljivi dohodek

1,2

1,9

1,1

1,2

0,3

0,3

0,0

0,1

Stopnja varčevanja gospodinjstev (% razpoložljivega dohodka)

14,5

15,0

14,5

14,2

0,1

0,2

0,1

0,1

Zaposlenost2)

1,4

0,8

0,4

0,5

0,0

0,3

0,1

0,1

Stopnja brezposelnosti

6,5

6,5

6,5

6,3

0,0

–0,2

–0,1

–0,3

Tekoči račun (% BDP)

1,6

2,8

2,9

2,9

–0,2

–0,4

–0,3

–0,2

Opombe: Realni BDP in komponente temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Vključuje trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.
2) Število zaposlenih.

Trg dela naj bi ostal odporen, čeprav naj bi se rast zaposlenosti v primerjavi z zadnjimi leti upočasnila. Zaposlenost se je po Eurostatovi prvi oceni v prvem četrtletju 2024 zvišala za 0,3%, kar je še eno pozitivno presenečenje (v marčnih projekcijah je bilo pričakovano, da bo zaposlenost ostala stabilna). Rast zaposlenosti se bo predvidoma znižala z 1,4% v letu 2023 na 0,8% v letu 2024, nato pa se bo stabilizirala na 0,4% v letu 2025 in 0,5% v letu 2026. Trenutna raven zaposlenosti je višja od ravni, ki izhaja iz dinamičnega Okunovega zakona. Vseeno pa se bo ravni, ki izhaja iz razmerja v Okunovem zakonu, po projekcijah približala med letom 2026 (graf 3, slika a). Ta vzorec kaže, da bodo ciklični dejavniki (kot sta na primer kopičenje delovne sile in visoka raven dobička v podjetjih), ki so v bližnji preteklosti podpirali zaposlenost bolj kot običajno, po pričakovanjih postopno popuščali.[5] V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila rast zaposlenosti v obdobju 2024–2026 popravljena za skupno 0,5 odstotne točke navzgor. Zvišanje odraža pozitivno presenečenje na začetku leta 2024 in nekoliko boljše obete za gibanje delovne sile zaradi nedavnih pozitivnih podatkov.

Graf 3

Zaposlenost in produktivnost

a) Zaposlenost

b) Produktivnost (glede na število zaposlenih)

(indeks: IV 2019 = 100)

(indeks: IV 2019 = 100)

Opombe: Slika a): Okunov zakon se nanaša na raven zaposlenosti, izpeljane iz modela ARDL (1,1) s slepo spremenljivko za drugo in tretje četrtletje 2020 ter z junijskimi projekcijami realnega BDP. Slika b): trend produktivnosti se izračuna s povprečjem četrtletnih stopenj rasti v vzorčnem obdobju 2000–2019. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.

Rast produktivnosti dela se bo v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila, vendar naj bi raven produktivnosti v letu 2026 ostala precej pod dolgoročnim linearnim trendom. Zaradi močnejše rasti zaposlenosti v okolju razmeroma umirjene realne rasti BDP je bila rast produktivnosti v zadnjem času upočasnjena. Produktivnost bo v obdobju projekcij predvidoma okrevala, njeno gibanje pa je v primerjavi z marčnimi projekcijami rahlo popravljeno navzdol. Medtem ko se rast produktivnosti v višini 1,0% v letu 2025 in 1,1% v letu 2026 zdi razmeroma močna – skoraj dvakrat višja od zgodovinskega povprečja (2000–2019) – je pri tem treba upoštevati, da je bila povprečna medletna rast od pandemije (2020–2023) še posebej nizka (–0,1%). To se odraža tudi v ravni produktivnosti, ki ostaja precej nižja od ravni, ki bi izhajala iz zgodovinske trendne rasti ob uporabi povprečne medletne stopnje rasti pred pandemijo v višini 0,6% kot referenčne vrednosti (graf 3, slika b).

Stopnja brezposelnosti bo do konca leta 2025 po pričakovanjih ostala razmeroma stabilna, nato pa bo leta 2026 še dodatno upadla na novo najnižjo raven (graf 4). V letih 2024 in 2025 se bo predvidoma gibala na ravni okrog 6,5%, v letu 2026 pa se bo znižala na 6,3%, kar je rekordno nizka vrednost. Stopnja brezposelnosti je bila v obdobju projekcij v povprečju popravljena za 0,2 odstotne točke navzdol, deloma zaradi bolj pozitivnih najnovejših podatkov in nekoliko boljših obetov v zvezi z zaposlovanjem.

Graf 4

Stopnja brezposelnosti

(odstotek delovne sile)

Opomba: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata.

3 Javnofinančni obeti

Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju se bo v obdobju projekcij predvidoma zaostrila, predvsem v letu 2024 (tabela 4).[6] Presenetljivo slabši proračunski rezultat v letu 2023 je mogoče pojasniti zlasti s popuščanjem naravnanosti javnofinančne politike za 0,3 odstotne točke BDP v primerjavi z ocenami iz marčnih projekcij, predvsem zaradi višje rasti odhodkov od pričakovane. V letu 2024 se bo naravnanost javnofinančne politike po projekcijah precej zaostrila predvsem zaradi umika velikega dela ukrepov v podporo spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo. Naravnanost javnofinančne politike se bo v obdobju 2025–2026 predvidoma nadalje zaostrovala – vendar veliko počasneje – zaradi nadaljnjega umikanja preostalih ukrepov energetske podpore v letu 2025, počasnejše rasti subvencij in drugih javnofinančnih transferjev ter nekaterih ukrepov na strani prihodkov. Te učinke bo po pričakovanjih deloma izravnalo zmerno povečanje državnih naložb. Po velikih nihanjih v zadnjih letih bodo v obdobju projekcij na naravnanost javnofinančne politike poleg teh diskrecijskih ukrepov javnofinančne politike predvidoma razmeroma omejeno vplivali nediskrecijski dejavniki – vključno z nepričakovanimi prihodki/primanjkljajem prihodkov. V primerjavi z marčnimi projekcijami se bo naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju v obdobju 2025–2026 nekoliko bolj zaostrila, predvsem zaradi manj dinamične rasti odhodkov, kar deloma odraža začasnost javnofinančnega odstopanja v letu 2023.

Tabela 4

Javnofinančni obeti v euroobmočju

(odstotek BDP; popravki v odstotnih točkah)

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

Naravnanost javnofinančne politike1)

–0,1

0,7

0,3

0,3

–0,3

0,0

0,2

0,2

Javnofinančni saldo

–3,6

–3,1

–2,8

–2,6

–0,4

–0,2

0,0

0,2

Strukturni proračunski saldo2)

–3,6

–3,0

–2,7

–2,6

–0,4

–0,3

–0,2

0,1

Bruto dolg širše opredeljene države

88,5

88,4

88,6

88,6

0,2

–0,1

0,1

–0,1

1) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« na strani prihodkov. Negativna (pozitivna) številka pomeni sprostitev (zaostritev) naravnanosti javnofinančne politike.
2) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank razvrščeni kot začasni.

Proračunski saldo euroobmočja naj bi se v obdobju projekcij izboljšal, medtem ko se bo delež javnega dolga večinoma stabiliziral. Potem ko je bil po podatkih za leto 2023 večji od pričakovanega, se bo primanjkljaj v euroobmočju po projekcijah znižal in bo od leta 2025 upadel pod referenčno vrednost 3% BDP. To je predvsem posledica zmanjšanja ciklično prilagojenega primarnega primanjkljaja v celotnem obdobju projekcij in zlasti v letu 2024, kar bo po pričakovanjih odtehtalo povečanje plačil obresti. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bil proračunski saldo za leto 2024 popravljen navzdol (torej se pričakuje večji primanjkljaj), kar odraža predvsem bazne učinke iz leta 2023. Vseeno pa bo proračunski saldo v letu 2026 predvidoma nekoliko višji od marčnih projekcij (torej bo zabeležen manjši primanjkljaj), kar odraža popravek ciklično prilagojenega primarnega salda navzgor in boljšo ciklično komponento. Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP naj bi se v obdobju projekcij večinoma stabiliziral, ker se nadaljnji primarni primanjkljaj (ki se sicer zmanjšuje) in pozitivne prilagoditve med primanjkljajem in dolgom izravnajo z ugodnimi (negativnimi) razlikami med obrestno mero in stopnjo rasti BDP. V primerjavi z marčnimi projekcijami je delež javnega dolga za leto 2024 rahlo nižji, pri čemer neugoden bazni učinek iz leta 2023 več kot odtehta precej ugodnejša razlika med obrestno mero in stopnjo rasti BDP zaradi popravkov nominalne rasti BDP navzgor. Delež javnega dolga v razmerju do BDP je bil za leto 2026 popravljen rahlo navzdol, predvsem zaradi izboljšanega primarnega salda.

4 Cene in stroški

Skupna inflacija bo v letu 2024 po projekcijah ostala večinoma nespremenjena, nato pa naj bi se v letu 2025 znižala na 2,2% in v letu 2026 na 1,9% (graf 5). Skupna inflacija se je znižala s povprečne 5,4-odstotne ravni v letu 2023 na 2,4% v aprilu 2024. Pričakuje se, da se bo v prihodnjih četrtletjih gibala na ravni okrog 2½%, pri čemer je določena volatilnost povezana predvsem z baznimi učinki pri cenah energentov. Inflacija brez energentov in hrane se bo po pričakovanjih umirjala počasi in se v preostanku leta 2024 ne bo veliko spreminjala. Vztrajnost inflacije brez energentov in hrane, ki bo v obdobju projekcij ostala nad zgodovinskim povprečjem, je predvsem posledica počasnega umirjanja inflacije v skupini storitev. Ker naj bi se inflacija v skupini hrane dodatno znižala šele proti koncu obdobja projekcij in bo inflacija v skupini energentov večinoma nekoliko pozitivno prispevala k inflaciji, bo zabeleženo počasno upadanje skupne inflacije, ki bo po pričakovanjih v zadnjem četrtletju 2025 dosegla 2-odstotni inflacijski cilj (eno četrtletje pozneje kot v marčnih projekcijah).

Graf 5

Inflacija (HICP) v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih)

Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.

Tabela 5

Gibanje cen in stroškov v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih, popravki v odstotnih točkah)

Junij 2024

Popravki v primerjavi z marcem 2024

2023

2024

2025

2026

2023

2024

2025

2026

HICP

5,4

2,5

2,2

1,9

0,0

0,2

0,2

0,0

HICP brez energentov

6,3

2,8

2,3

2,1

0,0

0,1

0,1

0,1

HICP brez energentov in hrane

4,9

2,8

2,2

2,0

0,0

0,2

0,1

0,0

HICP brez energentov, hrane in sprememb v posrednih davkih

5,0

2,7

2,2

2,0

0,1

0,1

0,1

0,0

HICP energenti

−2,0

−0,8

1,0

0,3

0,0

0,8

0,5

−0,3

HICP hrana

10,9

3,0

2,7

2,2

0,0

−0,2

0,4

−0,1

Deflator BDP

6,0

3,3

2,4

2,0

0,1

0,4

0,1

0,1

Uvozni deflator

−2,9

−0,2

2,0

1,9

0,1

0,2

−0,4

−0,3

Sredstva za zaposlene na zaposlenega

5,2

4,8

3,5

3,2

−0,1

0,3

−0,1

0,2

Produktivnost na zaposlenega

−0,9

0,1

1,0

1,1

−0,1

0,0

−0,2

−0,1

Stroški dela na enoto proizvoda

6,1

4,7

2,5

2,1

−0,1

0,3

0,2

0,4

Dobiček na enoto proizvoda1)

6,2

0,1

1,9

1,6

0,4

1,1

−0,1

−0,5

Opombe: BDP in uvozni deflator, stroški dela na enoto proizvoda, sredstva za zaposlene na zaposlenega in produktivnost dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Dobiček na enoto proizvoda je opredeljen kot bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek (prilagojen za dohodek samozaposlenih) na enoto realnega BDP.

Po določeni volatilnosti v prihodnjih četrtletjih bo inflacija v skupini energentov v srednjeročnem obdobju predvidoma ostala umirjena, saj bodo predpostavljeno znižanje cen energetskih surovin deloma odtehtali podnebni javnofinančni ukrepi. Inflacija v skupini energentov se bo predvidoma vrnila v pozitivno območje v drugem četrtletju 2024 zaradi navzgor delujočih baznih učinkov, iztekanja državnih ukrepov za kompenziranje energetskih stroškov ter nedavnega zvišanja cen surove nafte. Od aprila 2024 do marca 2025 bodo k pričakovanemu premiku inflacije v skupini energentov največ prispevali navzgor delujoči bazni učinki. Poleg tega bo iztekanje javnofinančnih ukrepov za kompenziranje energetskih stroškov in inflacije med decembrom 2023 in februarjem 2025 po ocenah k skupni inflaciji prispevalo 0,4 odstotne točke v letu 2024 in 0,1 odstotne točke v letu 2025. Ko bodo omenjeni bazni učinki in vpliv umikanja javnofinančnih ukrepov v zvezi z energetskimi stroški popustili, navzdol nagnjene krivulje terminskih cen energetskih surovin – kar bo deloma izravnal določen navzgor usmerjen vpliv podnebnih javnofinančnih ukrepov – pomenijo zelo majhen pozitiven prispevek inflacije v skupini energentov v letih 2025 in 2026 (graf 6).[7]

Graf 6

Inflacija v euroobmočju – razčlenitev na glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.

Inflacija v skupini hrane naj bi kratkoročno ostala približno nespremenjena in bo zatem še nekoliko upadla, saj bodo popustili pritiski iz proizvodne verige, ki izhajajo iz pretekle rasti lastnih stroškov. Inflacija v skupini hrane se je v prvih mesecih letošnjega leta še naprej zniževala in je aprila znašala 2,8%, potem ko je leta 2023 v povprečju dosegla 10,9%, kar je bila posledica gibanj v skupini predelane in nepredelane hrane. To je bilo v veliki meri posledica vse manjših pritiskov iz proizvodne verige zaradi nižjih cen energetskih in prehrambnih surovin. Po pričakovani stabilizaciji v preostanku letošnjega leta in večjem delu leta 2025 se bo inflacija v skupini hrane po projekcijah še nadalje rahlo znižala in leta 2026 v povprečju znašala 2,2%, in sicer zaradi zakasnelih in še naprej dinamičnih pritiskov s strani stroškov dela v zadnjih dveh letih obdobja projekcij.

Inflacija brez energentov in hrane naj bi se postopoma zniževala in leta 2026 znašala 2,0% predvsem zaradi zmernega upadanja inflacije v skupini storitev (graf 7). Inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov se je znižala s 5,0% v povprečju leta 2023 na 0,9% v aprilu 2024, medtem ko je bilo znižanje inflacije v skupini storitev zmernejše – s 4,9% v letu 2023 na 3,7% v aprilu 2024. Upad inflacije v skupini industrijskih proizvodov razen energentov od začetka leta 2024 je posledica pojemanja pritiskov na rast inflacije, ki izhajajo iz ozkih grl v dobavnih verigah, posrednih učinkov pretekle rasti cen energentov in hrane ter nadaljnjega zaviralnega vpliva zaostrovanja denarne politike. Projekcije vključujejo le zanemarljiv vpliv geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu (vključno z motnjami v pomorskem prometu v Rdečem morju) na blagovno inflacijo, ker prevozni stroški predstavljajo majhen delež skupnih stroškov blaga, je dosedanje povečanje razmeroma omejeno ter ti stroški temeljijo na dolgoročnejših pogodbah. V srednjeročnem obdobju bo znižanje inflacije brez energentov in hrane povezano predvsem s storitveno inflacijo, saj se bodo učinki ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji iztekli in bo zaostrovanje denarne politike še naprej zaviralno vplivalo na inflacijo. Hitrejše zniževanje storitvene inflacije naj bi ovirali še vedno povišani toda vse manjši pritiski na rast inflacije zaradi gibanja stroškov dela.

Graf 7

Inflacija brez energentov in hrane v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih)

Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija brez energentov in hrane padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju z naslovom »Ponazarjanje negotovosti, ki spremlja projekcije« v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.

V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leti 2024 in 2025 popravljeni navzgor za 0,2 odstotne točke, in sicer predvsem zaradi popravka navzgor pri inflaciji v skupini energentov in inflaciji brez energentov in hrane, za leto 2026 pa ostajajo nespremenjeni (graf 8). Popravek inflacije v skupini energentov navzgor v letu 2024 je mogoče pripisati predvsem višjim cenam energetskih surovin, v manjši meri pa tudi spremembam davkov ter omrežnin in distribucijskih taks. Popravek inflacije brez energentov in hrane navzgor pa je mogoče pojasniti s presenetljivimi podatki v zadnjih mesecih, zlasti zaradi višje storitvene inflacije. Popravke navzgor deloma odtehta popravek navzdol pri inflaciji v skupini hrane, in sicer predvsem zaradi nedavnih dejanskih podatkov, ki so bili nižji od pričakovanih. Za leto 2025 je bila inflacija v skupini hrane popravljena navzgor, kar odraža inflacijske pritiske s strani energetskih stroškov in stroškov dela, ki bodo večji od pričakovanih. Proti koncu obdobja projekcij je bil popravek navzgor pri inflaciji brez energentov in hrane tudi posledica prenosa višjih stroškov dela na enoto proizvoda. Skupna inflacija za leto 2026 ostaja nespremenjena, ker so bili manjši popravki navzgor pri inflaciji brez energentov in hrane izravnani z majhnimi popravki inflacije v skupinah hrane in energentov navzdol.

Graf 8

Popravki projekcije inflacije v primerjavi z marčnimi projekcijami

(prispevki v odstotnih točkah)

Nominalna rast plač se bo po projekcijah postopoma zniževala, vendar bo ostala povišana, tako da bodo realne plače dohitele raven pred skokovitim porastom inflacije (graf 9). Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je v zadnjem četrtletju 2023 znašala 4,7%. Leta 2024 bo po projekcijah v povprečju dosegla 4,8%, pri čemer bo med letom nekoliko volatilna. Zatem se bo v obdobju projekcij predvidoma še naprej umirjala, vendar bo ostala nad zgodovinsko ravnijo zaradi še vedno presežnega povpraševanja na trgu dela, kompenziranja inflacije in zvišanja minimalne plače. Dogovorjene plače in dodatki na osnovno plačo bodo k rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega predvidoma prispevali več kot pred pandemijo. Rast dogovorjenih plač naj bi se leta 2024 rahlo zvišala, nato pa se bo postopoma umirjala, pri čemer bo zaradi presežnega povpraševanja na trgu dela prispevek dodatkov na osnovno plačo vztrajnejši. Leta 2026 naj bi rast sredstev za zaposlene na zaposlenega znašala 3,2%, kar nekoliko presega vsoto napovedane rasti produktivnosti in inflacije. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega v letih 2024 in 2026 popravljena rahlo navzgor. Popravek navzgor je odraz najnovejših podatkov, nekoliko boljšega cikličnega položaja in višjih dodatkov na osnovno plačo ter je skladen z večjim pomanjkanjem ustrezne delovne sile na trgu dela, zlasti proti koncu obdobja projekcij. Realne plače se bodo v tretjem četrtletju 2024 po pričakovanjih vrnile na raven iz začetka leta 2022, kar je četrtletje prej kot v marčnih projekcijah.

Graf 9

Sredstva za zaposlene na zaposlenega

(medletne spremembe v odstotkih)

Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata.

Rast stroškov dela na enoto proizvoda se bo po projekcijah opazno zmanjšala. Rast stroškov dela na enoto proizvoda je rekordno vrednost dosegla leta 2023, ko je v povprečju znašala 6,1%, leta 2026 pa se bo predvidoma strmo znižala na 2,1%. Čeprav nanjo ugodno vpliva napovedano povečanje rasti produktivnosti skupaj z zmanjšanjem rasti plač, bo še naprej znatno nad povprečjem pred pandemijo, ko je rast znašala 1,5%. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda popravljena navzgor, zlasti za leti 2025 in 2026. To je posledica popravka sredstev za zaposlene na zaposlenega navzgor in popravka rasti produktivnosti navzdol.

Domači cenovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, se bodo po projekcijah še naprej zmanjševali, pri čemer bo rast dobička sprva absorbirala velike pritiske s strani stroškov dela, nato pa se bo okrepila (graf 10). Medletna stopnja rasti deflatorja BDP se bo leta 2024 po projekcijah še naprej hitro zmanjševala in v povprečju znašala 3,3%, zatem pa se bo zmanjševala bolj postopoma in leta 2026 v povprečju dosegla 2,0%. Rast dobička na enoto proizvoda je dosegla rekordno vrednost na začetku leta 2023, od takrat pa se je upočasnila, pri čemer je bila realizacija v zadnjem četrtletju 2023 nižja od pričakovanj iz marčnih projekcij. Tekom leta 2024 bo po pričakovanjih ostala izrazito nižja od rasti stroškov dela na enoto proizvoda, kar pomeni, da profitne marže absorbirajo razmeroma visoko rast stroškov dela. Z umiritvijo rasti stroškov dela na enoto proizvoda se bo rast dobička na enoto proizvoda od leta 2025 nekoliko okrepila, k čemur bosta prispevala gospodarsko okrevanje in vse višja rast produktivnosti. V primerjavi z marčnimi projekcijami je bila rast deflatorja BDP za leto 2024 popravljena navzgor zaradi presenetljivo visokih podatkov za prvo četrtletje 2024, kar je verjetno posledica precej višje rasti dobička na enoto proizvoda. Malenkostno navzgor je bila popravljena tudi za leti 2025 in 2026 zaradi višje rasti stroškov dela na enoto proizvoda, ki jo leta 2026 deloma izravna popravek navzdol pri dobičku na enoto proizvoda.

Po negativni medletni stopnji v letu 2024 se bo rast uvoznih cen v zadnjih letih obdobja projekcij predvidoma gibala okrog 2%. Rast uvoznega deflatorja se bo predvidoma zvišala z −2,9% v letu 2023 na −0,2% v letu 2024, 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026, kar je večinoma skladno s predvideno dinamiko cen izvoznih konkurentov in gibanjem cen energentov (glej razdelek 1 in okvir 2).

Graf 10

Domači cenovni pritiski

(a) Deflator BDP in komponente

(b) Deflator BDP in komponente – popravki glede na marčne projekcije

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

(prispevki v odstotnih točkah)

Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.

5 Analiza občutljivosti in analiza scenarijev

Alternativna gibanja cen energentov

Prihodnja gibanja cen energetskih surovin so zelo negotova, alternativna gibanja cen nafte in plina pa bi imela precejšen vpliv na gospodarske obete, zlasti na inflacijo. Medtem ko projekcije temeljijo na tehničnih predpostavkah, opisanih v okvirju 1, so s pomočjo te analize občutljivosti izpeljana alternativna nižja in višja gibanja iz 25. in 75. centila do tveganja nevtralne gostote verjetnosti cene nafte in plina, kot izhaja iz opcij.[8] Porazdelitev cen nafte in cen plina nakazuje navzgor usmerjena tveganja glede tehničnih predpostavk v junijskih projekcijah (graf 11). Poleg tega se pri cenah nafte in plina upošteva predpostavka o konstantnih cenah. V obeh primerih se izračuna sintetični indeks cen energentov (tehtano povprečje gibanj cen nafte in plina), posledice alternativnih gibanj pa so ocenjene s pomočjo vrste makroekonomskih modelov, ki jih ECB in Eurosistem uporabljata v projekcijah. Povprečni vpliv na realno rast BDP in inflacijo na podlagi različnih modelov je prikazan v tabeli 6.

Graf 11

Alternativna gibanja predpostavk o cenah energentov

(a) Predpostavka o cenah nafte

(USD/sod)

(b) Predpostavka o cenah plina

(EUR/MWh)

Viri: Morningstar in izračuni ECB.
Opomba: Gostota verjetnosti cen nafte in plina, kot izhaja iz opcij, je izpeljana iz tržnih kotacij na dan 15. maja 2024 za opcije na surovo nafto ICE Brent in nizozemske TTF terminske pogodbe za zemeljski plin s fiksnimi četrtletnimi datumi zapadlosti.

Tabela 6

Vpliv alternativnih gibanj cen energentov

Prvo gibanje: 25. centil

Drugo gibanje: 75. centil

Tretje gibanje: konstantne cene

2024

2025

2026

2024

2025

2026

2024

2025

2026

(odstopanje od ravni iz osnovnega scenarija, v odstotkih)

Cene nafte

−2,9

−10,9

−15,8

10,3

19,5

23,9

1,3

7,7

12,8

Cene plina

−12,7

−20,6

−19,1

16,3

27,8

33,4

−4,9

−15,1

0,4

Sintetični indeks cen energentov

−10,6

−16,0

−16,0

13,9

22,9

24,3

−0,6

−0,4

8,7

(odstopanje od stopenj rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah)

Realna rast BDP

−0,1

0,1

0,0

0,0

−0,2

−0,1

0,0

0,0

0,0

Inflacija (HICP)

−0,2

−0,4

−0,2

0,4

0,7

0,4

0,0

0,0

0,2

Opombe: V tej analizi občutljivosti je uporabljen sintetični indeks cen energentov, ki združuje terminske cene nafte in plina. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen nafte in plina na dan 15. maja 2024, kot izhaja iz opcij. Konstantne cene nafte in plina so vrednosti na isti dan. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.

Okvir 2
Ali bi Kitajska lahko izvažala dezinflacijo?

V tem okvirju so obravnavani alternativni scenariji, ki zadevajo kitajske ekonomske politike za spodbujanje domače rasti, in vprašanje, ali bi lahko te politike povzročile izvažanje dezinflacije v euroobmočje in ZDA. V junijskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema je predvideno, da se bo rast na Kitajskem v obdobju projekcij postopoma upočasnjevala, k čemur bo negativno prispeval problematičen nepremičninski sektor. Po drugi strani predelovalne dejavnosti rastejo zaradi podpornih ukrepov ekonomskih politik, saj se tok kreditov nadaljuje kljub visoki ravni zalog in vse nižji stopnji izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega je delež Kitajske na izvoznih trgih (merjen po obsegu) ostal nad ravnmi pred pandemijo (graf A). Sprva je k temu prispeval pandemični premik svetovne potrošnje od storitev k izdelkom, saj je Kitajska vodilna sila v svetovni blagovni menjavi na splošno in še posebno na področju proizvodov, po katerih je bilo veliko povpraševanje med pandemijo. Kljub preobratu s pandemijo povezanih učinkov na svetovni ravni se je tržni delež Kitajske od začetka leta 2023 povečal za približno 18%, medtem ko so se cene kitajskega izvoza še znižale. S tem se Kitajska razlikuje tako od gospodarstva ZDA, kjer se je tržni delež vrnil na raven pred pandemijo, kot tudi od euroobmočja, ki od leta 2020 še ni v celoti nadoknadilo izgubljenega tržnega deleža.

Graf A

Deleži na izvoznih trgih

(indeksi obsega; januar 2010 = 100)

Viri: CPB World Trade Monitor, Eurostat (prek Haver Analytics) in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Kazalniki se nanašajo na deleže na izvoznih trgih kot obseg svetovnega blaga. Vse serije je desezoniral Haver Analytics. Zadnji podatki se nanašajo na februar 2024.

Euroobmočje ima tesnejše trgovinske vezi s Kitajsko kot ZDA. Kar zadeva uvoz, so ZDA – ki so bile prej bolj odvisne od Kitajske kot euroobmočje – uvoz kitajskega blaga zmanjšale z 2,8% BDP na začetku 2010-ih let na 2,3% BDP v obdobju 2019–2020. Uvoz kitajskega blaga v euroobmočju pa se je gibal v nasprotni smeri in je nedavno znašal 3,5% BDP. Kar zadeva izvoz, je euroobmočje še naprej bolj izvozno odvisno od Kitajske kot ZDA, saj je 2,5% BDP euroobmočja predstavljal izvoz na Kitajsko, v primerjavi z 1,1% BDP v ZDA.

Preučeni so trije scenariji, ki spremljajo junijske osnovne projekcije kitajske rasti: (i) optimistični scenarij, po katerem bi Kitajska dosegla višjo rast s kreditno podporo predelovalnim dejavnostim, kar bi spodbudilo domače in tuje povpraševanje, ko bi izvoz postal cenejši; (ii) pesimistični scenarij, po katerem bi bilo nižje kitajsko domače povpraševanje zaradi strmejšega upada v stanovanjskem sektorju delno izravnano z večjim izvozom ob podpori subvencij; (iii) neugodni scenarij, ki je podoben pesimističnemu scenariju, vendar predpostavlja, da vsa gospodarstva razen euroobmočja uvedejo trgovinske ovire proti Kitajski kot odgovor na kitajski subvencioniran izvoz. Po tem scenariju bi euroobmočje ostalo edini velik trg, ki je odprt kitajskemu izvozu. Ti scenariji so simulirani s pomočjo globalnega modela ECB.

Scenariji nakazujejo, da bi prelivanje posledic iz Kitajske na inflacijo v euroobmočju in ZDA potekalo prek več kanalov. Po vseh obravnavanih scenarijih bi nižje kitajske izvozne cene neposredno vplivale na zniževanje uvoznih cen v euroobmočju in ZDA prek uvoza končnih in vmesnih proizvodov. Povzročile bi tudi oslabitev zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja in ZDA prek kanalov konkurenčnosti, saj bi trgovinske partnerice obeh gospodarstev svoje uvozno povpraševanje preusmerile na Kitajsko. Poleg tega bi prek kanala preusmerjanja domače potrošnje domači potrošniki nadomestili trošenje s cenejšim uvoženim blagom iz Kitajske. S tem bi se še dodatno zmanjšalo povpraševanje po proizvodih domačih podjetij, kar bi zaradi manjšega povpraševanja po delovni sili in nižjih plač ustvarjalo pritiske na znižanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in s tem na inflacijo. Na koncu bi to vplivalo tudi na cene storitev. Spremembe v povpraševanju po proizvodih iz Kitajske bi vplivale tudi na svetovno povpraševanje in cene primarnih surovin, kar bi se preneslo tudi na inflacijo v euroobmočju.

Po optimističnem scenariju bi bil vpliv na BDP in inflacijo pozitiven, vendar razmeroma majhen tako v euroobmočju kot tudi v ZDA (graf B). Kar zadeva vpliv na BDP, bi višje povpraševanje iz Kitajske izravnalo negativen vpliv na konkurenčnost, ki izhaja iz nižjih izvoznih cen na Kitajskem, kar bi privedlo do zmanjšanja domače proizvodnje in tujega povpraševanja v euroobmočju in ZDA. Podobno bi nižje uvozne cene proizvodov razen energentov odtehtale višje cene nafte in večje povpraševanje (oboje zaradi večjega kitajskega povpraševanja), medtem ko bi bilo prelivanje posledic rahlo pozitivno za inflacijo v ZDA in euroobmočju.

Graf B

Vpliv na BDP in inflacijo v euroobmočju in ZDA

(a) Realni BDP

(b) Cene življenjskih potrebščin

(odklon od stopenj rasti v osnovnem scenariju v odstotnih točkah)

(odklon od stopenj rasti v osnovnem scenariju v odstotnih točkah)

Vir: izračuni strokovnjakov ECB s pomočjo globalnega modela ECB.
Opombe: Scenariji, simulirani v globalnem modelu ECB z eksogeno denarno politiko v euroobmočju in ZDA.

Po pesimističnem scenariju bi Kitajska dejansko lahko izvažala dezinflacijo (graf C). Po tem scenariju bi zaviralni učinek izvoznih subvencij na inflacijo še stopnjevala nižja svetovna gospodarska aktivnost ter tuje povpraševanje v ZDA in euroobmočju, saj bi se kitajsko gospodarstvo soočalo z upadom gospodarske aktivnosti. Tuje povpraševanje bi se močneje zmanjšalo v ZDA, saj bi ameriški dolar po tem scenariju apreciiral zaradi umika k varnim naložbam v luči svetovnega gospodarskega upada. Inflacija, merjena z uvoznimi cenami razen nafte, bi se v ZDA znižala za 70 bazičnih točk in nekoliko manj v euroobmočju (ker bi se uvozne cene v ameriških dolarjih znižale manj kot v eurih). Kombiniran vpliv nižjega povpraševanja in nižjih izvoznih cen na Kitajskem bi povzročil pritiske na znižanje realnega BDP in inflacije tako v euroobmočju kot tudi v ZDA. Posledično bi ocenjen vpliv na rast v euroobmočju leta 2025 znašal 0,17 odstotne točke, kar je le rahlo več od ocenjenega vpliva v ZDA (0,13 odstotne točke). Precej večji izvozni delež v BDP, ki ga v gospodarstvu euroobmočja predstavlja Kitajska, bi bolj zavrl BDP v euroobmočju kot v ZDA. Apreciacija ameriškega dolarja po tem scenariju pa pomeni dodaten zaviralni vpliv na ameriško gospodarsko aktivnost. Ob predpostavki, da je denarna politika eksogena, bi bila inflacija, merjena s cenami življenjskih potrebščin, leta 2025 v obeh gospodarstvih nižja za približno 20 bazičnih točk. Vpliv na euroobmočje bi bil nekoliko večji, če ne bi prišlo do depreciacije eura.

Neugodni scenarij predvideva največji negativen vpliv na euroobmočje, pri čemer bi se inflacija znižala za 40 bazičnih točk. Po tem scenariju bi bile posledice še posebno hude, saj bi cenejši kitajski izvoz vplival le na euroobmočje in tako izrinil domačo proizvodnjo. Zaradi preusmerjanja trgovinske menjave v euroobmočje bi to negativno vplivalo tudi na ZDA, saj bi na euroobmočje ugodno vplivali cenejši vhodni proizvodi, uvoženi iz Kitajske. Ta učinek bi ublažil tudi neugoden vpliv poceni kitajskega izvoza na BDP euroobmočja. Inflacija, merjena s cenami življenjskih potrebščin, bi se po tem scenariju v euroobmočju znižala za skoraj 40 bazičnih točk.

Prelivanje posledic na inflacijo bi potekalo predvsem prek trgovinskega kanala, vendar bi imele pomembno vlogo tudi cene nafte. Razčlenitev vpliva na inflacijo v euroobmočju prek posameznih kanalov kaže, da bi imele trgovinske povezave pomembno vlogo v pesimističnem in neugodnem scenariju, medtem ko bi bile finančne povezave manj pomembne. Po optimističnem scenariju bi se cene nafte glede na osnovni scenarij zvišale za 2,5%, po drugih dveh scenarijih pa bi v podobni meri upadle. Gledano v celoti bi spremembe cen nafte precej prispevale k inflaciji v euroobmočju (10 bazičnih točk).

Graf C

Razčlenitev vpliva na skupno inflacijo v euroobmočju, merjeno s cenami življenjskih potrebščin

(odklon od stopenj rasti v osnovnem scenariju v odstotnih točkah)

Vir: izračuni strokovnjakov ECB s pomočjo globalnega modela ECB.
Opombe: Razčlenitev je narejena tako, da se globalni model ECB uporabi tako, da so odgovarjajoči kanali prelivanja deaktivirani. Preostanek zajema komplementarnosti med kanali.

Okvir 3
Alternativna gibanja produktivnosti v euroobmočju in vpliv na gospodarstvo

Zaposlenost je bila leta 2023 visoka glede na gospodarsko aktivnost, k čemur je prispevalo več cikličnih dejavnikov. Podjetja so ustvarjala ali vsaj ohranjala delovna mesta v okolju višjih profitnih marž, umirjene rasti realnih plač, dinamične delovne sile (ki jo podpira tudi priseljevanje) in manjšega povprečnega števila opravljenih delovnih ur. Ti dejavniki so prispevali k razmeroma visoki rasti skupne zaposlenosti v obdobju od zadnjega četrtletja 2022 do zadnjega četrtletja 2023. Zaposlenost je bila višja od ravni, ki jo implicira realna rast BDP v skladu z modelom, ki temelji na Okunovem zakonu. Po drugi strani se je produktivnost dela v letu 2023 zmanjšala. V junijskih projekcijah je rast zaposlenosti od prvega četrtletja 2024 nižja od rasti, ki jo implicira Okunov zakon.[9] Projekcije predvidevajo postopno vrnitev k dolgoročnemu razmerju, kar pomeni, da se bo produktivnost izboljšala z okrevanjem rasti BDP. Kljub izboljšanju pa je v osnovnem scenariju rast produktivnosti še vedno nižja, kot bi bilo mogoče pričakovati na podlagi povprečne rasti BDP v zadnjih dveh desetletjih. Medtem ko je v osnovnem scenariju predvideno ciklično okrevanje rasti produktivnosti, bi lahko rast produktivnosti spodbujali tudi dejavniki, ki bolj trajno vplivajo na produktivnost, kot so učinki histereze ali zamude pri digitalnem in zelenem prehodu. Vseeno ni mogoče izključiti, da bi lahko produktivnost okrevala hitreje, kot je trenutno predvideno – če bi jo na primer spodbujala umetna inteligenca.

Ob tem sta bila za oceno alternativnih gibanj produktivnosti dela glede na osnovni scenarij upoštevana dva scenarija:

  • Scenarij 1 predstavlja bolj optimistično dinamiko produktivnosti kot osnovni scenarij. Predpostavlja hitrejše iztekanje preteklih cikličnih dejavnikov, ki so spodbujali zaposlenost, med katerimi sta postopno zmanjševanje kopičenja delovne sile in manjše spodbude podjetjem, da zaposlujejo. To implicira šibkejšo rast zaposlenosti v obdobju projekcij, tako da bi bila produktivnost dela višja kot v tokratnem osnovnem scenariju projekcij. Ta scenarij predpostavlja, da bo rast zaposlenosti umirjena v primerjavi z realno rastjo BDP, s čimer bi se kompenzirala živahna dinamika zaposlenosti od okrevanja po pandemiji. Po tem scenariju bi bila zaposlenost v obdobju projekcij kumulativno za 0,5 odstotne točke nižja, medtem ko bi bila trendna produktivnost v primerjavi z osnovnim scenarijem nespremenjena.
  • Scenarij 2 vsebuje bolj pesimistična predvidevanja, saj predpostavlja, da obstajajo strukturni dejavniki, ki negativno vplivajo na kapital in skupno faktorsko produktivnost. Bolj pesimistični scenarij kaže možnost, da bi učinki histereze iz preteklega nizkega povpraševanja zmanjšali potrebo po povečanju proizvodnih zmogljivosti, kar pomeni manjše povečanje fiksnega kapitala, kar je verjetno povezano z visokimi cenami energije ali geopolitičnimi napetostmi in posledičnimi težavami v dobavnih verigah. Po tem scenariju bi podjetja prilagodila svoje zmogljivosti in počasneje povečala svoj fiksni kapital. Na trendno skupno faktorsko produktivnost bi lahko vplivali tudi drugi strukturni dejavniki. Med njimi je morebiten zakasnel pozitiven vpliv digitalnih tehnologij na produktivnost ali srednjeročno bolj negativen vpliv okoljskih politik od vpliva, ki je predviden v osnovnih projekcijah. Scenarij predpostavlja, da bi bila trendna gospodarska rast 0,4 odstotne točke nižja kot v osnovnem scenariju v vsakem letu v obdobju 2024–2026. To pomeni, da bi bila raven trendnega proizvoda leta 2026 1,2% nižja kot v osnovnem scenariju, kar predstavlja manjši fiksni kapital in nižjo trendno skupno faktorsko produktivnost, medtem ko bi trendna delovna sila ostala nespremenjena. Zato bi bila raven trendne produktivnosti leta 2026 ravno tako 1,2% nižja.

Tabela A

Glavne značilnosti scenarijev

(odklon od stopenj rasti v osnovnem scenariju v odstotnih točkah)

2024

2025

2026

kumulativno

Scenarij 1: nižja zaposlenost

0,0

−0,2

−0,3

−0,5

Scenarij 2: nižji trendni proizvod

−0,4

−0,4

−0,4

−1,2

Scenarija sta ovrednotena z modelom ECB-BASE in novim modelom za celotno euroobmočje (NAWM) II, s čimer se ocenjuje vrsta možnih makroekonomskih posledic (tabela B). Scenarij 1 je interpretiran z modelom ECB-BASE. Alternativno gibanje zaposlenosti se znotraj modela uresničuje kot negativni šok na področju povpraševanja po delovni sili, ki ga je mogoče interpretirati tudi kot iztek kopičenja delovne sile. Bolj pesimistični obeti glede zaposlenosti v scenariju 1 bi do konca obdobja projekcij povzročili 0,2-odstotno kumulativno izgubo realnega BDP v primerjavi z osnovnim scenarijem. Izgubo bi poganjali nižji dohodki in proizvodnja, medtem ko bi bil vpliv na inflacijo manjši. Scenarij 2 se sprva izvršuje prek dodatnega negativnega šoka na področju produktivnosti dela v produkcijski funkciji ECB-BASE, s čimer bi se trendni proizvod zaradi proizvodnega faktorja delovna sila zmanjšal. V primerjavi z osnovnim scenarijem bi bila proizvodna vrzel v tem scenariju v obdobju 2024–2025 manj negativna kot v osnovnem scenariju. Leta 2026 bi postala celo pozitivna, kar bi povzročilo pritiske na rast cen, ko bi se proizvodnja prilagodila zmanjšanim zmogljivostim. Po tem modelu (scenarij 2a) bi bila inflacija v letu 2025 (v letu 2026) za 0,1 odstotne točke (0,2 odstotne točke) višja kot osnovnem scenariju, realna rast BDP pa bi bila leta 2025 (leta 2026) nižja za 0,2 odstotne točke (0,3 odstotne točke). Kot preverjanje zanesljivosti se scenarij 2 izvršuje tudi s pomočjo modela NAWM II, in sicer s prehodnim šokom na področju tehnologije (skupna faktorska produktivnost) (scenarij 2b). Po tem scenariju bi subjekti v svojih odločitvah internalizirali nižjo skupno faktorsko produktivnost, kar bi privedlo do večjega vpliva na BDP kot v scenariju 2a, ki uporablja model ECB-BASE. Rezultati glede inflacije so podobni rezultatom iz scenarija 2a zaradi togosti cen v modelu NAWM II in počasnega odziva na inflacijo (tabela B). Tako v scenariju 2a kot tudi v scenariju 2b bi bila zaposlenost podobna kot v osnovnemu scenariju.[10]

Gledano v celoti oba scenarija opisujeta potencialna tveganja, ki so jim izpostavljene osnovne projekcije. Uresničitvi vsakega od scenarijev ni pripisana nobena verjetnost, vendar je mogoče z zasnovo dveh potencialno različnih izidov izpostaviti makroekonomske posledice različnih gibanj produktivnosti dela.[11]

Tabela B

Vpliv na makroekonomske spremenljivke

(odklon od stopenj rasti v osnovnem scenariju v odstotnih točkah)

Realna rast BDP

Inflacija (HICP)

Ex-post implicirana produktivnost dela

2024

2025

2026

kumulativno

2024

2025

2026

kumulativno

2024

2025

2026

kumulativno

Scenarij 1: šok na področju povpraševanja po delovni sili v modelu ECB-BASE

0,0

−0,1

−0,1

−0,2

0,00

0,00

−0,01

−0,02

0,0

0,2

0,1

0,3

Scenarij 2a: šok na področju produktivnosti v modelu ECB-BASE

0,0

−0,2

−0,3

−0,5

0,01

0,08

0,17

0,25

−0,1

−0,2

−0,3

−0,6

Scenarij 2b: prehodni tehnološki šok v modelu NAWM II

−0,1

−0,3

−0,4

−0,9

0,03

0,11

0,16

0,30

−0,2

−0,4

−0,5

−1,1

Opombe: Model ECB-BASE je bil simuliran s fiksiranjem javnofinančne in denarne politike ter tečaja in finančnih razmikov na vrednosti v osnovnem scenariju. V scenariju 1 je modelska simulacija pogojena z gibanjem zaposlenosti, v scenariju 2a pa je pogojena z gibanjem trendnega proizvoda, tako da se produktivnost (dela) proizvodne funkcije prilagodi. V primerjavi z osnovnim scenarijem se s premikom v trendnem proizvodu poveča merilo neizkoriščenega gospodarskega potenciala in dvignejo cene prek razmerja s Phillipsovo krivuljo. Manjši trendni proizvod pomeni tudi negativno prilagoditev ciljnih realnih plač, kar privede do nižjih realnih (in nominalnih) plač. Po drugi strani prilagoditve plač privedejo do večje endogeno ex post zaposlenosti. Nižji trendni proizvod z odlogom sčasoma povzroči zmanjšanje proizvodnje in izdatkov. Simulacija po scenariju 2b v modelu NAWM II je bila izvedena z nepričakovanimi šoki, ki so vplivali na prehodni tehnološki šok, kar pomeni, da se kratkoročne obrestne mere zvišajo. Manjši prehodni tehnološki šok sproži zvišanje mejnih stroškov, kar privede do zvišanja domačih cen. Ker se domače povpraševanje le počasi prilagaja zmanjšanju ponudbe, se tako zaposlenost kot tudi nominalne plače zvišajo. Obenem apreciacija, ki jo povzročijo višje obrestne mere, privede do nižjih uvoznih cen, zato je zvišanje cen življenjskih potrebščin manjše kot zvišanje domačih cen. Ex post implicirana produktivnost dela se nanaša na realni BDP v scenariju, deljenem z zaposlenostjo v scenariju, tj. po endogenih prilagoditvah prek modelov.

Okvir 4
Primerjava z napovedmi drugih institucij in zasebnega sektorja

Junijske projekcije strokovnjakov Eurosistema so na splošno v zgornjem delu razpona ali rahlo nad razponom drugih napovedi, razen pri skupni inflaciji v letu 2026. Za leti 2024 in 2026 je projekcija rasti rahlo višja od napovedi drugih institucij in anket pripravljavcev napovedi iz zasebnega sektorja, medtem ko je za leto 2025 blizu povprečja drugih razpoložljivih napovedi. Kar zadeva inflacijo, je projekcija strokovnjakov Eurosistema za leto 2024 rahlo višja od večine drugih napovedi, v nekaterih primerih zaradi novejših informacij o cenah energentov. Za leto 2025 je skupaj z nedavno napovedjo OECD na vrhu dokaj ozkega razpona. Za leto 2026 je Eurosistemova projekcija inflacije (1,9%) edina, ki odstopa od 2,0%. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, je projekcija strokovnjakov Eurosistema za leti 2024 in 2025 rahlo nad ozkim razponom drugih napovedi.

Tabela

Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP, inflacije in inflacije brez energentov in hrane za euroobmočje

(medletne spremembe v odstotkih)

Datum objave

Rast BDP

Inflacija (HICP)

Inflacija (HICP) brez energentov in hrane

2024

2025

2026

2024

2025

2026

2024

2025

2026

Projekcije strokovnjakov Eurosistema

junij 2024

0,9

1,4

1,6

2,5

2,2

1,9

2,8

2,2

2,0

Consensus Economics

maj 2024

0,6

1,4

1,5

2,3

1,9

2,0

2,6

2,1

-

Evropska komisija

maj 2024

0,8

1,4

-

2,5

2,1

-

2,7

2,1

-

OECD

maj 2024

0,7

1,5

-

2,3

2,2

-

2,6

2,1

-

MDS

april 2024

0,8

1,5

1,4

2,4

2,1

2,0

-

-

-

Survey of Professional Forecasters

april 2024

0,5

1,4

1,4

2,4

2,0

2,0

2,6

2,1

2,0

Viri: napovedi Consensus Economics, 16. maj 2024 (podatki za leto 2026 so iz aprilske ankete); pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije, 15. maj 2024; OECD Economic Outlook, 2. maj 2024; Mednarodni denarni sklad (MDS), World Economic Outlook, 16. april 2024; anketa ECB o napovedih drugih strokovnjakov (Survey of Professional Forecasters), 12. april 2024.
Opombe: Te napovedi niso neposredno primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov Eurosistema, saj so bile dokončane v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte, plina in drugih primarnih surovin. Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema navajajo medletne stopnje rasti realnega BDP, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in MDS objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne.

© Evropska centralna banka, 2024

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-6574-3, ISSN 2529-4822, doi:10.2866/222943, QB-CF-24-001-SL-Q


  1. Presečni datum za tehnične predpostavke je 15. maj 2024. Projekcije za svetovno gospodarstvo so bile dokončane 16. maja, makroekonomske projekcije za euroobmočje pa so bile dokončane 22. maja. Eurostat je 31. maja objavil prvo oceno inflacije v euroobmočju, merjene z indeksom HICP, za maj. Ta ocena je bila popolnoma skladna z letošnjimi junijskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema za skupno inflacijo. Tokratne projekcije zajemajo obdobje 2024–2026. Projekcije za tako dolg časovni razpon so povezane z zelo veliko negotovostjo, kar je treba upoštevati tudi pri njihovi interpretaciji. Več informacij je v članku z naslovom »The performance of the Eurosystem/ECB staff macroeconomic projections since the financial crisis«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2019. Celotna zbirka podatkov za pretekle makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB in Eurosistema je na voljo v zbirki podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB. Zbirka vključuje veliko četrtletnih spremenljivk.

  2. Omembe svetovnih in/ali globalnih agregatov gospodarskih kazalnikov v tem razdelku ne vključujejo euroobmočja.

  3. Eurostatova prva razčlenitev realne rasti BDP v prvem četrtletju 2024 bo objavljena šele po dokončanju junijskih projekcij. Tu navedena razčlenitev temelji na predhodnih informacijah iz nekaterih držav euroobmočja in na ocenah strokovnjakov Eurosistema.

  4. Ocene teh učinkov spremlja občutna negotovost, glej okvir z naslovom »A model-based assessment of the macroeconomic impact of the ECB’s monetary policy tightening since December 2021«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2023.

  5. Glej Arce, O. in Sondermann, D., »Low for long? Reasons for the recent decline in productivity«, Blog ECB, 6. maj 2024.

  6. Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju je opredeljena kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda, pri čemer so podatki na strani prihodkov prilagojeni za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« (glej opombe pod Table 4).

  7. Glej »Assessing the macroeconomic effects of climate change transition policies«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2024.

  8. Uporabljene tržne cene so cene na dan 15. maja 2024 (presečni datum za tehnične predpostavke).

  9. Razmerje v Okunovem zakonu se ocenjuje s pomočjo modela ARDL (1,1), pri čemer je bila v drugem in tretjem četrtletju 2020 uporabljena slepa spremenljivka, da bi se zanemarila velika nihanja v dveh četrtletjih, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

  10. Zaradi počasnega odziva domačega povpraševanja na zmanjšanje ponudbe bi se zaposlenost in nominalne plače zvišale.

  11. Modeli so simetrični pri odzivanju na pozitivne in negativne šoke, zato bi odziv na nasprotni scenarij od tega, ki je vključen v okvir, prinesel rezultate, ki so simetrični s tem, kar je obravnavano tukaj.