Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Amsterdam, 9. junij 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rada bi se zahvalila predsedniku Klaasu Knotu za gostoljubje in izrazila posebno hvaležnost zaposlenim v nizozemski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB.

Visoka inflacija je velik izziv za vse nas. Svet ECB bo zagotovil, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vrne na 2-odstotno ciljno raven.

Maja se je inflacija zopet precej zvišala, k čemur je največ prispevalo hitro naraščanje cen energentov in hrane, med drugim tudi zaradi posledic vojne. Inflacijski pritiski so se razširili in okrepili, saj cene številnih izdelkov in storitev močno rastejo. Strokovnjaki Eurosistema so osnovne projekcije inflacije precej popravili navzgor. Te projekcije kažejo, da bo inflacija še nekaj časa ostala na nezaželeno visoki ravni. Vseeno se pričakuje, da bodo umirjanje energetskih stroškov, popuščanje motenj, povezanih s pandemijo, in normalizacija denarne politike prispevali k znižanju inflacije. Po novih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema bo medletna inflacija znašala 6,8% v letu 2022, nato pa naj bi se znižala na 3,5% v letu 2023 in 2,1% v letu 2024, kar je višje, kot je bilo predvideno v marčnih projekcijah. To pomeni, da bo skupna inflacija ob koncu obdobja projekcij predvidoma rahlo nad inflacijskim ciljem. Inflacija brez energentov in hrane bo v povprečju znašala 3,3% v letu 2022, 2,8% v letu 2023 in 2,3% v letu 2024, kar je ravno tako višje od marčnih projekcij.

Ruska neupravičena agresija proti Ukrajini še naprej obremenjuje gospodarstvo v Evropi in drugje po svetu. Povzroča motnje v trgovinski menjavi, vodi do pomanjkanja materiala ter prispeva k visokim cenam energentov in primarnih surovin. Ti dejavniki bodo še naprej negativno vplivali na zaupanje in zavirali gospodarsko rast, zlasti v bližnji prihodnosti. Vseeno razmere omogočajo, da bo gospodarstvo še naprej raslo, in sicer zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva, močnega trga dela, javnofinančne podpore in prihrankov, ki so se akumulirali med pandemijo. Ko se bodo sedanji zaviralni dejavniki umirili, se bo gospodarska aktivnost po pričakovanjih zopet okrepila. Takšne obete večinoma kažejo tudi makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih se bo BDP medletno realno povečal za 2,8% v letu 2022, za 2,1% v letu 2023 ter za 2,1% v letu 2024. V primerjavi z marčnimi projekcijami so bili obeti za leti 2022 in 2023 precej popravljeni navzdol, medtem ko so bili za leto 2024 popravljeni navzgor.

Na podlagi najnovejše ocene smo sklenili, da sprejmemo nadaljnje korake pri normalizaciji denarne politike. Med tem procesom si bo Svet ECB pri izvajanju denarne politike puščal odprte vse možnosti, upošteval podatke ter ukrepal postopno in fleksibilno.

Prvič, sklenili smo, da bomo 1. julija 2022 prenehali izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.

Drugič, natančno smo proučili, kateri pogoji morajo biti v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike izpolnjeni, preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB. Na podlagi rezultatov te ocene je Svet ECB sklenil, da so ti pogoji izpolnjeni. Posledično in v skladu z zaporedjem ukrepov denarne politike nameravamo ključne obrestne mere ECB na julijski seji o denarni politiki zvišati za 25 bazičnih točk.

Gledano dlje v prihodnost pričakujemo, da bomo ključne obrestne mere ECB zopet zvišali septembra. Kalibracija zviševanja obrestnih mer bo odvisna od najnovejših srednjeročnih inflacijskih obetov. Če bodo srednjeročni inflacijski obeti ostali nespremenjeni ali se poslabšali, bo večje zvišanje na septembrski seji ustrezno.

Tretjič, v obdobju po septembru na podlagi sedanje ocene pričakujemo, da bo postopno vendar vztrajno nadaljnje zviševanje obrestnih mer ustrezno. V skladu z našo zavezanostjo 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju bo hitrost, s katero bomo prilagajali denarno politiko, odvisna od novih podatkov in ocen o tem, kako se bo inflacija gibala v srednjeročnem obdobju.

V okviru mandata Sveta ECB bo v stresnih razmerah fleksibilnost ostala element denarne politike, kadarkoli ovire za transmisijo denarne politike ogrožajo doseganje cenovne stabilnosti.

Danes sprejeti ukrepi so v celoti predstavljeni v sporočilu za javnost, ki je na voljo na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Pričakujemo, da bodo v bližnji prihodnosti gospodarsko aktivnost zavirali visoki energetski stroški, poslabševanje pogojev menjave, večja negotovost in negativen vpliv visoke inflacije na razpoložljivi dohodek. Zaradi vojne v Ukrajini in novih pandemičnih omejitev na Kitajskem so se ozka grla v dobavnih verigah zopet zaostrila. Podjetja se zato soočajo z višjimi stroški in motnjami v dobavnih verigah, medtem ko so se obeti glede proizvodnje v prihodnosti poslabšali.

Kljub temu nekateri dejavniki podpirajo gospodarsko aktivnost, ti pa naj bi se v prihodnjih mesecih okrepili. Ponovno odpiranje sektorjev, ki jih je pandemija najbolj prizadela, ter močan trg dela, ki več ljudem daje zaposlitev, bosta še naprej podpirala dohodke in potrošnjo. Poleg tega prihranki, akumulirani med pandemijo, predstavljajo rezervo.

Javnofinančna politika pomaga blažiti posledice vojne. Ciljno usmerjeni in začasni proračunski ukrepi lahko ščitijo ljudi, ki nosijo največje breme višjih cen energentov, pri čemer obenem omejujejo tveganje dodatnih inflacijskih pritiskov. K vzdržno hitrejši rasti gospodarstva v euroobmočju in večji odpornosti proti globalnim šokom bi prispevalo tudi hitro izvajanje načrtovanih investicij in strukturnih reform v okviru programa »EU naslednje generacije«, svežnja »Pripravljeni na 55« in načrta »REPowerEU«.

Inflacija

Inflacija se je maja dodatno zvišala na 8,1%. Čeprav so vlade posredovale in prispevale k upočasnitvi inflacije v skupini energentov, so cene energentov za 39,2% višje kot pred enim letom. Sodeč po tržnih kazalnikih bodo globalne cene energentov v bližnji prihodnosti še naprej visoke, zatem pa naj bi se nekoliko umirile. Cene hrane so se maja zvišale za 7,5%, kar je deloma rezultat pomena, ki ga imata Ukrajina in Rusija med glavnimi globalnimi proizvajalci kmetijskih proizvodov.

Cene so se močneje zvišale tudi zaradi zaostritve ozkih grl v dobavnih verigah in okrevanja domačega povpraševanja, zlasti v storitvenem sektorju, ko se gospodarstvo ponovno odpira. Podražitve so čedalje bolj razširjene v vseh sektorjih, zato se merila osnovne inflacije nadalje zvišujejo.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, saj je aprila brezposelnost ostala na zgodovinsko nizki ravni (6,8%). Prosta delovna mesta v številnih sektorjih kažejo na okrepljeno povpraševanje po delovni sili. Rast plač, vključno s kazalniki prihodnjih gibanj, se je začela krepiti. Sčasoma bodo krepitev gospodarstva in določeni učinki dohitevanja spodbudili hitrejšo rast plač. Čeprav večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, izpeljanih iz finančnih trgov in anket strokovnjakov, znaša okrog 2%, bo treba pozorno spremljati zgodnje znake zviševanja teh meril nad ciljno raven.

Ocena tveganj

Tveganja, povezana s pandemijo, so se zmanjšala, vendar vojna še vedno predstavlja precejšnje tveganje navzdol usmerjenih pritiskov na rast. Nadaljnje motnje v dobavi energentov euroobmočju bi tako predstavljale glavno tveganje, kot kaže neugodni scenarij v projekcijah strokovnjakov Eurosistema. Če bi se vojna zaostrila, bi se lahko poslabšala tudi gospodarska klima, omejitve na strani ponudbe bi se povečale, energetski in prehranski stroški pa bi ostali vztrajno višji od pričakovanih.

Tveganja, ki spremljajo inflacijo, so večinoma usmerjena navzgor. Med tveganji za srednjeročne inflacijske obete so trajno poslabšanje proizvodnih zmogljivosti gospodarstva, vztrajno visoke cene energentov in hrane, dvig inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ter višja rast plač od pričakovane. Po drugi strani pa bi se pritiski na cene zmanjšali, če bi povpraševanje v srednjeročnem obdobju upadlo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se zvišale v odziv na spreminjanje obetov glede inflacije in denarne politike. Ob zviševanju referenčnih obrestnih mer so se stroški financiranja za banke povečali, kar se je odrazilo v višjih posojilnih obrestnih merah bank, zlasti za gospodinjstva. Vseeno se je posojanje podjetjem marca povečalo, in sicer zaradi nadaljnjih potreb po financiranju naložb in obratnega kapitala v okolju vse višjih proizvodnih stroškov, vztrajnih ozkih grl v dobavnih verigah in manjše uporabe tržnega financiranja. Posojanje gospodinjstvom se je ravno tako povečalo, in sicer zaradi še naprej okrepljenega povpraševanja po hipotekarnih posojilih.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB izvedel polletno poglobljeno oceno medsebojnega razmerja med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Kar zadeva finančno stabilnost, so se razmere od zadnje ocene iz decembra 2021 poslabšale, zlasti v srednjeročnem obdobju. Tako bi lahko nižja rast, vse višji stroškovni pritiski ter naraščanje netveganih obrestnih mer in donosnosti državnih obveznic privedli do nadaljnjega poslabšanja pogojev financiranja za posojilojemalce. Obenem bi lahko bolj zaostreni pogoji financiranja zmanjšali nekatere obstoječe ranljivosti na področju finančne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. Banke, ki so leto začele s trdno kapitalsko pozicijo in vse boljšo kakovostjo aktive, se sedaj soočajo z večjim kreditnim tveganjem. Te dejavnike bomo natančno spremljali. V vsakem primeru ostaja makrobonitetna politika prva obrambna linija pri ohranjanju finančne stabilnosti in pri odpravljanju srednjeročnih ranljivosti.

Zaključek

Če povzamemo, ruska neupravičena agresija proti Ukrajini močno vpliva na gospodarstvo v euroobmočju, obete pa še vedno spremlja velika negotovost. Vseeno razmere omogočajo, da bo gospodarstvo še naprej raslo in nadalje okrevalo v srednjeročnem obdobju.

Inflacija je nezaželeno visoka in bo predvidoma še nekaj časa ostala nad ciljno ravnijo. Zagotovili bomo, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vrne na 2-odstotno ciljno raven. Posledično smo sklenili, da sprejmemo nadaljnje korake pri normalizaciji denarne politike. Naše politike bomo še naprej kalibrirali glede na podatke in skladno s spreminjanjem naše ocene gospodarskih obetov. V okviru svojega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente denarne politike ter pri tem dopuščati ustrezno prožnost, če bo to upravičeno, da zagotovimo stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije