content here is the anonymously transparent proxied version of ecb.europa.eu   X
Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Glavni podatki

1 Poslovno poročilo

1.1 Namen poslovnega poročila ECB

Poslovno poročilo[1] je sestavni del zaključnega računa ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z računovodskimi izkazi.[2] Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finančni položaj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poročilo zato predstavlja glavne naloge in dejavnosti ECB ter njihov vpliv na računovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vključuje informacije o finančnih virih ECB. Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri čemer zagotavlja informacije o specifičnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanjševanje.

1.2 Glavne naloge in dejavnosti

ECB je del Eurosistema, katerega poglavitni cilj je ohranjati stabilnost cen. ECB svoje naloge opravlja tako, kot je opisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije[3] ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB)[4] (slika 1). ECB svoje dejavnosti izvaja z namenom izpolnjevanja svojega mandata in ne z namenom ustvarjanja dobička.

Slika 1

Glavne naloge ECB

Eurosistemove operacije denarne politike se evidentirajo v računovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, kar odraža načelo decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu. V tabeli 1 je pregled glavnih operacij in funkcij, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na računovodske izkaze ECB.

Tabela 1

Glavne dejavnosti ECB in njihov vpliv na računovodske izkaze

Izvajanje denarne politike

Izvajanje deviznih operacij in upravljanje deviznih rezerv

Podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov

Prispevanje k varnosti in trdnosti bančnega sistema ter k stabilnosti finančnega sistema

Drugo

1) Dodatne informacije o posojanju vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
2) Dodatne informacije o linijah valutnih zamenjav so na spletnem mestu ECB.

3) Dodatne informacije o Eurosistemovih operacijah zagotavljanja eurske likvidnosti na podlagi primernega zavarovanja so na spletnem mestu ECB.

4) Dodatne informacije o sistemu TARGET2 so na spletnem mestu ECB.

1.3 Finančna gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja ECB se je v obdobju 2016–2018 povečala, in sicer predvsem zaradi neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.[5] Neto nakupi v okviru tega programa so se prenehali izvajati decembra 2018 in ponovno začeli novembra 2019. V vmesnem obdobju je ECB v celoti ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev. Rast bilance stanja ECB se je v letu 2019 zato upočasnila, k rasti pa je prispevalo predvsem povečanje tržne vrednosti deviznih rezerv ECB in vrednosti eurobankovcev v obtoku. Svet ECB je leta 2020 sprejel celovit sveženj ukrepov denarne politike, da bi ublažil posledice pandemije koronavirusa (COVID-19), kar je vplivalo tudi na velikost bilance stanja ECB.

V letu 2020 se je bilančna vsota ECB povečala za 112,2 milijarde EUR na 569,3 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi njenega deleža vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru novega izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji[6] in programa nakupa vrednostnih papirjev. Ti nakupi so povzročili povečanje »Vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike«, medtem ko je denarna poravnava teh nakupov prek sistema TARGET2 privedla do enakovrednega povečanja »Obveznosti znotraj Eurosistema«. K povečanju bilančne vsote je prispevalo tudi zvišanje vrednosti eurobankovcev v obtoku.

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2020 predstavljali 61% bilančne vsote ECB. V tej bilančni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, treh programov nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Svet ECB je leta 2020 sprejel več odločitev o nakupih vrednostnih papirjih v imetju za namene denarne politike, da bi preprečil resna tveganja za transmisijo denarne politike in gospodarske obete v euroobmočju zaradi pandemije COVID-19. Tako je Svet ECB marca 2020 sklenil, da v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev obstoječim mesečnim nakupom na ravni 20 milijard EUR do konca leta doda začasen sveženj dodatnih neto nakupov v višini 120 milijard EUR.[7] Proti koncu marca je Svet ECB sklenil, da uvede izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v začetnem obsegu 750 milijard EUR do konca leta.[8] V odziv na potek pandemije je Svet ECB junija 2020[9] sklenil povečati začetni obseg nakupov v okviru tega programa za 600 milijard EUR ter decembra 2020[10] še za dodatnih 500 milijard EUR, tako da je skupni obseg dosegel 1.850 milijard EUR. Sklenil je tudi, da podaljša izvajanje neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru tega programa vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi COVID-19 končana.

Zaradi nakupov se je portfelj vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB za namene denarne politike, leta 2020 povečal za 98,6 milijarde EUR na 349,0 milijarde EUR (graf 2), pri čemer so večino tega povečanja predstavljali nakupi v okviru izrednega programa ob pandemiji. Zmanjšanje imetij v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter prvih dveh programov nakupa kritih obveznic je bilo posledica unovčenj, ki so znašala 1,4 milijarde EUR.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

V aktivnih programih nakupa vrednostnih papirjev za namene denarne politike, tj. v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, je bila struktura zapadlosti[11] vrednostnih papirjev v imetju ECB konec decembra 2020 razpršena (graf 3).

Graf 3

Struktura zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Vir: ECB.
Opomba: Pri listinjenih vrednostnih papirjih struktura zapadlosti ne temelji na pravnem datumu zapadlosti, ampak na tehtanem povprečnem trajanju vrednostnih papirjev.

Leta 2020 je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice črpanja, ameriške dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, ostala praktično nespremenjena na ravni 75,8 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata in terjatev v zlatu v imetju ECB se je leta 2020 povečala za 3,1 milijarde EUR na 25,1 milijarde EUR (graf 4), in sicer zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih, medtem ko je velikost teh imetij v unčah ostala nespremenjena. To povečanje je privedlo tudi do enakovrednega zvišanja vrednosti računov prevrednotenja zlata (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Graf 4

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za unčo zlata)

Vir: ECB.
Opomba: »Račun prevrednotenja zlata« ne vključuje prispevkov centralnih bank držav članic, ki so se euroobmočju pridružile po 1. januarju 1999, k akumuliranemu računu prevrednotenja zlata na dan pred njihovim vstopom v Eurosistem.

Neto devizna imetja ECB[12] v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izražena v eurih, so se zmanjšala za 3,0 milijarde EUR na 50,1 milijarde EUR (graf 5), in sicer predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja do eura. Depreciacija ameriškega dolarja se kaže tudi v nižjem stanju na računih prevrednotenja (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Graf 5

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Ameriški dolar je bil še naprej glavna komponenta deviznih rezerv ECB, saj je ob koncu leta 2020 predstavljal približno 76% skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja naložbe deviznih rezerv s tristopenjskim pristopom. Prvič, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strateški referenčni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugič, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo taktični referenčni portfelj, ki ga odobri Izvršilni odbor. Tretjič, nacionalne centralne banke vsakodnevno decentralizirano izvajajo naložbene operacije.

Devizne rezerve ECB se investirajo predvsem v vrednostne papirje in vloge denarnega trga ali pa se držijo na tekočih računih (graf 6). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta.

Graf 6

Struktura deviznih naložb

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Namen deviznih rezerv ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizne rezerve ECB upravljajo v skladu s tremi cilji: (po pomembnosti) likvidnost, varnost in donosnost. Ta portfelj zato obsega predvsem vrednostne papirje s kratko zapadlostjo (graf 7).

Graf 7

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Vir: ECB.

Leta 2020 se je vrednost portfelja lastnih sredstev povečala za 0,1 milijarde EUR na 20,7 milijarde EUR (graf 8), in sicer predvsem zaradi ponovnega investiranja ustvarjenih obrestnih prihodkov in zvišanja tržne vrednosti vrednostnih papirjev v tem portfelju. V portfelju so predvsem vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tržnih cenah ob koncu leta. Leta 2020 so državni dolžniški vrednostni papirji predstavljali 73% celotnega portfelja.

Graf 8

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Portfelj lastnih sredstev ECB večinoma sestavljajo naložbe finančnih virov ECB, med katerimi so vplačani kapital, zneski v splošnem rezervnem skladu in rezervacija za finančna tveganja. Zaradi ponovnega investiranja prihodkov in vrednotenja vrednostnih papirjev po tržnih cenah se portfelj lastnih sredstev in zgoraj navedeni finančni viri po velikosti ne ujemajo nujno. Namen tega portfelja je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stroški poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorniških nalog.[13] Investira se v finančno premoženje v eurih, ob upoštevanju limitov, ki jih določa okvir za obvladovanje tveganj. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpršena (graf 9).

Graf 9

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Vir: ECB.

Ob koncu leta 2020 je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku znašala 1.434,5 milijarde EUR, kar je 11% več kot ob koncu leta 2019. ECB je dodeljen 8-odstotni delež skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, kar je ob koncu leta znašalo 114,8 milijarde EUR. Ker ECB sama ne izdaja bankovcev, ima terjatve znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v euroobmočju v vrednosti, ki je enaka vrednosti bankovcev v obtoku.

Obveznosti ECB znotraj Eurosistema, ki obsegajo predvsem neto stanje nacionalnih centralnih bank euroobmočja v sistemu TARGET2 v razmerju do ECB in obveznosti ECB v zvezi z deviznimi rezervami, ki so jih nacionalne centralne banke euroobmočja ob vstopu v Eurosistem prenesle na ECB, so se leta 2020 povečale za 103,8 milijarde EUR na 378,4 milijarde EUR. Povečanje obveznosti znotraj Eurosistema v letu 2020 ter njihovo gibanje v obdobju 2016–2019 je bilo predvsem posledica gibanja neto obveznosti v sistemu TARGET2 zaradi neto nakupov vrednostnih papirjev s strani ECB za namene denarne politike, ki se poravnajo prek računov v sistemu TARGET2 (graf 10).

Graf 10

Neto stanje v sistemu TARGET2 in vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

1.3.2 Finančni viri

Finančni viri ECB obsegajo kapital, rezervacijo za finančna tveganja, račune prevrednotenja in dobiček tekočega leta. Ti viri se (i) nalagajo v finančno premoženje, ki ustvarja prihodke, oziroma se (ii) uporabljajo za neposredno izravnavo izgub, ki so posledica uresničenih finančnih tveganj. Finančni viri ECB so 31. decembra 2020 skupaj znašali 46,2 milijarde EUR (graf 11). To je bilo 1,5 milijarde EUR manj kot leta 2019, in sicer predvsem zaradi (i) zmanjšanja računov prevrednotenja po apreciaciji eura do ameriškega dolarja in (ii) manjšega dobička v letu 2020.

Graf 11

Finančni viri ECB

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opomba: »Računi prevrednotenja« vključujejo skupne prihodke iz prevrednotenja zlata, tujih valut in vrednostnih papirjev, izključen pa je račun prevrednotenja za pozaposlitvene zaslužke.

Nerealizirani dobiček iz naslova zlata, tujih valut in vrednostnih papirjev, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh računih je mogoče uporabiti za nevtraliziranje učinka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma tečajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2020 se je vrednost računov prevrednotenja za zlato, tuje valute in vrednostne papirje[14] zmanjšala za 0,9 milijarde EUR na 29,3 milijarde EUR, in sicer zaradi nižjega stanja na računu prevrednotenja v tujih valutah, ker se je euro okrepil do ameriškega dolarja in japonskega jena (graf 12). To zmanjšanje je bilo deloma izravnano s povečanjem stanja na računu prevrednotenja zlata zaradi zvišanja tržne cene zlata.

Graf 12

Glavni devizni tečaji in cena zlata v obdobju 2016–2020

(odstotne spremembe glede na leto 2016; podatki ob koncu leta)

Vir: ECB.

Kljub izstopu Bank of England iz Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) je kapital ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke v euroobmočju in zunaj euroobmočja, leta 2020 ostal nespremenjen v višini 7,7 milijarde EUR, saj so preostale centralne banke pokrile vplačani kapital v višini 58 milijonov EUR, ki ga je Bank of England umaknila. Skupni vplačani kapital ECB se bo povečal s 7,7 milijarde EUR v letu 2020 na 8,9 milijarde EUR v letu 2022, saj so se deleži nacionalnih centralnih bank euroobmočja v vpisanem kapitalu ECB po izstopu Bank of England iz ESCB povečali in bodo v letu 2021 in v letu 2022 v celoti vplačani v dveh letnih obrokih v višini približno 0,6 milijarde EUR.[15]

Zaradi izpostavljenosti finančnim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 »Finančna tveganja«) ECB vzdržuje rezervacijo za finančna tveganja. Obseg te rezervacije se oceni letno glede na vrsto dejavnikov, med katerimi so raven imetij tveganih finančnih sredstev, pričakovani poslovni izid za prihodnje leto in ocena tveganja. Rezervacija za finančna tveganja skupaj z zneskom v splošnem rezervnem skladu ECB ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja.

Zaradi prilagoditve deležev nacionalnih centralnih bank v kapitalskem ključu po izstopu Bank of England iz ESCB in zaradi odločitev Sveta ECB o kapitalu ECB so leta 2020 nacionalne centralne banke v euroobmočju prispevale 48 milijonov EUR v vplačani kapital ECB, s čimer se je najvišja raven rezervacije za finančna tveganja zvišala za enak znesek. Ob upoštevanju rezultatov ocene izpostavljenosti ECB finančnim tveganjem je Svet ECB sklenil, da v rezervacijo ECB za finančna tveganja prenese 48 milijonov EUR, s čimer je velikost rezervacije povečal na najvišjo dovoljeno raven (7,6 milijarde EUR).

Dobiček, ki v danem poslovnem letu izhaja iz sredstev in obveznosti ECB, je mogoče uporabiti za nevtraliziranje morebitnih izgub, ki bi nastale v istem letu. Leta 2020 je dobiček ECB znašal 1,6 milijarde EUR (glej razdelek 1.3.3 »Izkaz poslovnega izida«).

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

Potem ko se je letni dobiček ECB več let zviševal, in sicer predvsem zaradi vse višjih obrestnih prihodkov od deviznih rezerv in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, se je ta trend v letu 2020 obrnil (graf 13).

Leta 2020 je dobiček ECB znašal 1.643 milijonov EUR (2019: 2.366 milijonov EUR). Zmanjšanje za 722 milijonov EUR v primerjavi z letom 2019 je bilo predvsem posledica nižjih neto obrestnih prihodkov.

Graf 13

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opomba: »Drugi prihodki in odhodki« obsegajo »Neto prihodke/odhodke iz provizij«, »Prihodke iz delnic in udeležb v drugih družbah«, »Druge prihodke« in »Druge stroške«.

Neto obrestni prihodki ECB so se zmanjšali za 669 milijonov EUR na 2.017 milijonov EUR (graf 14), in sicer predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov od deviznih rezerv. Znižali so se tudi obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Graf 14

Neto obrestni prihodki

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se zmanjšali za 577 milijonov EUR na 474 milijonov EUR, in sicer predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih. Zaradi trenda zniževanja donosnosti dolarskih obveznic tekom večine let 2019 in 2020 (graf 15), zlasti tistih s kratko zapadlostjo, je ECB kupovala vrednostne papirje z nižjo donosnostjo, zato se je povprečna donosnost dolarskega portfelja v primerjavi s prejšnjim letom znižala. To je med letom 2020 negativno vplivalo na obrestne prihodke od tega portfelja.

Graf 15

Donosnost 2-letnih državnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Vir: ECB.

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so leta 2020 znašali 1.337 milijonov EUR, kar je 110 milijonov EUR manj kot leta 2019 (graf 16). K zmanjšanju so prispevali predvsem nižji neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter v prvem in drugem programu nakupa kritih obveznic. Ti prihodki so se zmanjšali za 118 milijonov EUR na 193 milijonov EUR zaradi zmanjšanja velikosti teh portfeljev, potem ko so vrednostni papirji zapadli. Poleg tega so k skupnemu zmanjšanju obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike prispevali tudi negativni neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v izrednem programu ob pandemiji v višini 41 milijonov EUR. Negativni neto obrestni prihodki iz tega portfelja so bili posledica negativne povprečne donosnosti kupljenih vrednostnih papirjev javnega sektorja zaradi nizke donosnosti državnih obveznic euroobmočja v letu 2020 (graf 17). Obenem so se neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu nakupa vrednostnih papirjev povečali za samo 48 milijonov EUR na 1.184 milijonov EUR. Povečanje je izhajalo predvsem iz portfelja vrednostnih papirjev javnega sektorja zaradi nižje amortizacije premij od vrednostnih papirjev v tem programu, kupljenih v prejšnjih letih.[16]

Leta 2020 so vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike ustvarili približno 66% neto obrestnih prihodkov ECB.

Graf 16

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Graf 17

Donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Vir: ECB.

Tako obrestni prihodki od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku kot tudi obrestni odhodki zaradi obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami so znašali nič, in sicer zaradi 0-odstotne obrestne mere, ki jo je Eurosistem leta 2020 uporabljal v operacijah glavnega refinanciranja.

Neto drugi obrestni prihodki so se povečali predvsem zaradi višjih obrestnih prihodkov od depozitov pri ECB, kar je bilo predvsem posledica višjih povprečnih stanj med letom 2020. To povečanje je več kot izravnalo nižje obrestne prihodke iz portfelja lastnih sredstev, na katere je vplivalo okolje nizke donosnosti v euroobmočju (graf 17).

Neto rezultat finančnih operacij in delnih odpisov iz naslova finančnih sredstev je bil dobiček v višini 316 milijonov EUR (graf 18). Ta rezultat je bil 139 milijonov EUR višji kot leta 2019 predvsem zaradi višjega neto realiziranega dobička iz cenovnih sprememb.

K povečanju neto realiziranega dobička iz cenovnih sprememb je prispeval predvsem višji dobiček iz cenovnih sprememb od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih, saj je na njihovo tržno vrednost pozitivno vplivalo zniževanje donosnosti dolarskih obveznic med letom.

Graf 18

Realizirani rezultati in delni odpisi

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Poleg tega je bil 31. decembra 2020 v rezervacijo ECB za finančna tveganja prenesen znesek v višini 48 milijonov EUR. Svet ECB je ob upoštevanju rezultatov ocene tveganj sklenil, da poveča velikost rezervacije za finančna tveganja na 7.584 milijonov EUR, s čimer jo je zvišal do najvišje dovoljene ravni, ki jo določa vplačani kapital s strani nacionalnih centralnih bank euroobmočja. Nasprotno je ECB leta 2019 sprostila znesek v višini 84 milijonov EUR, da bi upoštevala najvišjo dovoljeno raven rezervacije (glej razdelek 1.3.2 »Finančni viri«).

Skupni stroški poslovanja ECB, vključno z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se povečali za 43 milijonov EUR na 1.199 milijonov EUR (graf 19). Povečanje v primerjavi z letom 2019 je bilo predvsem posledica višjih stroškov dela (i) zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih v letu 2020, predvsem v bančnem nadzoru, ter (ii) zaradi višjih izdatkov iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, kar je bilo predvsem posledica nižje diskontne stopnje v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2020. Administrativni stroški so se znižali predvsem na področju nadzornih nalog, in sicer zlasti zaradi zmanjšane podpore zunanjih svetovalcev, potem ko je bil ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM) zaključen, in zaradi zmanjšanih poslovnih potovanj, potem ko so bile nadzorne aktivnosti na kraju samem po pandemiji COVID-19 znatno racionalizirane. To zmanjšanje so deloma odtehtali višji stroški v zvezi z informacijsko tehnologijo (IT), ki so bili posledica velikega povpraševanja po IT-storitvah zaradi dela na daljavo v letu 2020.

Izdatki v zvezi z bančnim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se zaračunavajo nadzorovanim subjektom. Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2020 znašal 535 milijonov EUR.[17]

Graf 19

Stroški poslovanja in prihodki od nadomestil za nadzor

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je ključni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na področju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanjševanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poročanjem o tveganjih, vse to pa temelji na učinkovitih metodologijah, postopkih in sistemih.

Slika 2

Cikel upravljanja tveganj

Ta tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finančna tveganja

Izvršilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven zaščite pred finančnimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj (RMC), v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, prispeva k spremljanju, merjenju in poročanju o finančnih tveganjih, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odločanja pri zagotavljanju ustrezne ravni zaščite Eurosistema.

Finančna tveganja izhajajo iz osnovnih dejavnosti ECB in iz povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomočjo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali naložbenih ciljev različnih portfeljev in od tveganj, ki so značilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja več tehnik ocenjevanja tveganj, ki so jih razvili strokovnjaki ECB. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tržnih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na panožne standarde in razpoložljive tržne podatke. Tveganja se običajno kvantificirajo kot pričakovani primanjkljaj (ES),[18] ocenjen pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta. Za izračun tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) računovodski pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu ocen o tveganjih obravnavajo kot blažilnik, kar je v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili, ter (ii) finančni pristop, po katerem se računi prevrednotenja pri izračunu tveganj ne obravnavajo kot blažilnik. ECB izračunava tudi druga merila tveganj pri različnih stopnjah zaupanja, izvaja analize občutljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoročnejše projekcije izpostavljenosti in dobička, s čimer vzdržuje celovito sliko tveganj.[19]

Med letom so se skupna tveganja ECB povečala. Merjeno po računovodskem pristopu kot pričakovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finančna tveganja pri vseh portfeljih ECB skupaj ob koncu leta 2020 znašala 12,8 milijarde EUR, kar je 4,6 milijarde EUR več, kot je bilo ocenjeno ob koncu leta 2019 (graf 20). Povečanje ocenjenih tveganj je mogoče v glavnem pripisati neto nakupom v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev.

Graf 20

Skupna finančna tveganja (ES 99% po računovodskem pristopu)

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so še vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi neplačila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tržnih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in tveganju neplačila. Kreditno tveganje se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišalo, in sicer zaradi povečanja bilance stanja ECB z nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Kreditno tveganje se zmanjšuje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo, in sicer zaradi nižje vrednosti računov prevrednotenja valut, ki delujejo kot blažilniki v primeru neugodnih tečajnih gibanj.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premoženja v denarni politiki, se ECB ne skuša zaščititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanjšuje z vzdrževanjem računov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po različnih valutah in zlatu.

Devizne rezerve ECB in njena lastna sredstva v eurih so naloženi predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tržnih cenah. Devizne rezerve ECB so naložene predvsem v finančno premoženje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 7 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«), medtem ko ima finančno premoženje v portfelju lastnih sredstev na splošno daljše zapadlosti (glej graf 9 v razdelku 1.3.1 »Bilanca stanja«). Ta komponenta tveganja, merjena po računovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2019 rahlo povečala, kar je odraz gibanja razmer na trgu.

ECB zmanjšuje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po tekočih tržnih cenah s politikami razporejanja naložb in z računi prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ročnosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Spremlja se s projekcijami dobičkonosnosti ECB, ki kažejo, da bo ECB v prihodnjih letih predvidoma še naprej ustvarjala neto obrestne prihodke.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja naložb, dodatno pa se zmanjšuje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

1.4.2 Operativno tveganje

Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj[20] je odgovoren Izvršilni odbor, ki ju tudi odobri. Odbor za operativna tveganja podpira Izvršilni odbor pri izvajanju njegove vloge, ki jo ima pri pregledu nad upravljanjem operativnih tveganj. Upravljanje operativnih tveganj je sestavni del strukture vodenja ECB[21] in procesov upravljanja.

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem zaščititi njen ugled in premoženje pred izgubo, zlorabo ali poškodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj določa, da je vsako poslovno področje samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poročanje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljenih ravni tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razsežnosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvrščanje posledic in verjetnosti tveganj, pri čemer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim grožnjam, njene vsakodnevne dejavnosti pa spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problematičnimi področji v ECB je širok spekter nefinančnih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, informacij, sistemov, procesov in zunanjih ponudnikov oz. tretjih oseb. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogočajo stalno in učinkovito upravljanje operativnih tveganj ter vključevanje informacij o tveganjih v postopke odločanja. Poleg tega se ECB osredotoča tudi na krepitev svoje odpornosti. Tako so bile vzpostavljene strukture odzivanja in načrti ravnanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki zagotavljajo kontinuiteto kritičnih poslovnih funkcij v primeru kakršnihkoli motenj ali kriz (npr. pandemija COVID-19).

1.4.3 Tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih

ECB ima posebno Službo za skladnost s predpisi in upravljanje, ki kot ključna funkcija kontrole nad upravljanjem tveganj krepi okvir upravljanja in vodenja ECB, da bi se tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih[22] v ECB ustrezno obravnavalo. Namen službe je podpirati Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbujati etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter okrepiti demokratično odgovornost in transparentnost ECB. Odbor ECB za poklicno etiko daje visokim uradnikom ECB nasvete in usmeritve o vprašanjih integritete in ravnanja ter podpira Svet ECB pri ustreznem in koherentnem upravljanju teh tveganj na izvršni ravni.

2 Računovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2020

Opombe: Seštevki v računovodskih izkazih in v tabelah v pojasnilih se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno. Številki 0 in (0) označujeta pozitivne ali negativne zneske, zaokrožene na nič, črtica (-) pa označuje vrednost nič.

2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020

Frankfurt na Majni, 9. februar 2021
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica

2.3 Računovodske usmeritve

Oblika in predstavitev računovodskih izkazov

Letni računovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi računovodskimi usmeritvami,[23] za katere Svet ECB meni, da zagotavljajo pošteno predstavitev računovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Računovodska načela

Uporabljena so bila naslednja računovodska načela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja, pomembnost, načelo časovne neomejenosti delovanja, načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka, doslednost in primerljivost.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, če je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, če so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter če je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogoče zanesljivo izmeriti.

Računovodska izhodišča

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upoštevanja tržne vrednosti tržnih vrednostnih papirjev (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi se v računovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finančnimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilančnih računih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilančne knjižbe stornirajo, transakcije pa se knjižijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izračunajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Natečene obresti, premije in diskonti v zvezi s finančnimi instrumenti v tuji valuti se izračunajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki v tuji valuti se preračunajo v eure po deviznem tečaju, veljavnem na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vključno z bilančnimi in zabilančnimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene obravnava ločeno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega tečaja.

Zlato se vrednoti po tržni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tržne cene in zaradi spremembe deviznega tečaja se ne obravnava ločeno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za unčo zlata v eurih, ki je bila za leto, končano 31. decembra 2020, določena na podlagi tečaja EUR/USD na dan 31. decembra 2020.

Posebna pravica črpanja (SDR) je opredeljena kot košarica valut, njena vrednost pa je določena kot ponderirana vsota deviznih tečajev petih glavnih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice črpanja, ki so v imetju ECB, so bile pretvorjene v eure na podlagi tečaja EUR/SDR na dan 31. decembra 2020.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obračunavajo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tržni vrednostni papirji (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tržnih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso ločene. Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, so bile uporabljene srednje tržne cene, ki so veljale na dan 30. decembra 2020. Nelikvidne delnice in vsi ostali lastniški vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne naložbe, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.[24] Realizirani dobiček in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se zabeležita v izkazu poslovnega izida. Realizirani dobiček in realizirana izguba se izračunata na podlagi povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se zabeleži v izkazu poslovnega izida, če ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, akumulirane na ustreznem računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobičkom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, zabeležene v izkazu poslovnega izida, se povprečna nabavna vrednost te postavke zmanjša na devizni tečaj ali tržno ceno ob koncu leta. Nerealizirana izguba iz obrestnih zamenjav, ki jih ne obdelajo centralne klirinške nasprotne stranke, se zabeleži v izkaz poslovnega izida ob koncu leta in se amortizira v naslednjih letih.

Izguba zaradi oslabitve se zabeleži v izkazu poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen če se oslabitev zmanjša in je zmanjšanje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvič zabeležena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o začasni prodaji ali izvede kreditne operacije z zavarovanjem.

Po pogodbi o začasni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru takšnih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o začasnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob sočasnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o začasnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vključijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvaja specializirana institucija, se evidentirajo v bilanci stanja le, če je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilančni instrumenti

Valutni instrumenti, tj. terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na določen datum v prihodnosti, so vključeni v neto valutno pozicijo zaradi izračuna pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero in obrestne zamenjave, ki jih obdelajo centralne nasprotne stranke, se evidentirajo v izkazu poslovnega izida. Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji in obrestnih zamenjav, ki jih ne obdelajo centralne nasprotne stranke, opravi ECB po splošno sprejetih metodah vrednotenja z uporabo tržnih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvršilni odbor odobri predložitev zaključnega računa Svetu ECB v potrditev, če ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat čezmejnih plačil v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnobančnem denarju v eurih. Te transakcije večinoma sprožijo zasebni subjekti (tj. kreditne institucije, gospodarske družbe ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET2 – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na računih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET2. Ta dvostranska stanja se dnevno pobotajo in nato dodelijo ECB, tako da vsaki posamezni nacionalni centralni banki ostane samo ena neto dvostranska pozicija do ECB. Na neto dvostranske pozicije vplivajo tudi plačila, ki jih izvrši ECB in se poravnajo v sistemu TARGET2. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET2, ter druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobička ECB nacionalnim centralnim bankam) se v bilanci stanja ECB prikažejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko »Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)« bodisi pod postavko »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja v razmerju do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET2,[25] se razkrijejo pod postavko »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«.

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vključijo kot eno neto sredstvo v postavko »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Bankovci v obtoku« spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridružile Eurosistemu, so izražena v eurih in prikazana pod postavko »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vključno z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar brez zemljišč in umetniških del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemljišča in umetniška dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upoštevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stroški dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obračunava linearno od četrtletja, ko je določeno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pričakovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dolžina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoječimi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upoštevajo dogodki, ki vplivajo na pričakovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej »Najemi« spodaj). Če se opredeli kazalnik oslabitve in se oceni, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. Če je nadomestljiva vrednost nižja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpišejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so še vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezani stroški bodo preneseni v ustrezne postavke osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

Pri vseh najemih opredmetenih osnovnih sredstev so sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema pripoznani v bilanci stanja na datum začetka najema in vključeni v postavko »Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva« oziroma »Razno« (obveznosti). Kadar najemi izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so sredstva za najem še vedno v fazi gradnje ali obnove, se stroški, ki so nastali pred datumom začetka najema, evidentirajo pod postavko »Sredstva v gradnji in izdelavi«. S tem povezana sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema bodo pripoznani pod ustreznimi postavkami osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo (datum začetka najema).

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upoštevajo tudi oslabitve (v zvezi z letnim preizkusom oslabitve glej »Osnovna sredstva« zgoraj). Amortizacija se obračunava linearno od datuma začetka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na začetku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vključujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo plačala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko »Drugi obrestni odhodki«. Če se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoječe pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem takšnem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoročni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev), so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

ECB za svoje zaposlene, za člane Izvršilnega odbora ter za tiste člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z določenimi zaslužki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Obvezni prispevki ECB in zaposlenih so izkazani v stebru z določenimi zaslužki. Zaposleni lahko prostovoljno vplačujejo dodatne prispevke v steber z določenimi prispevki, ki jih je mogoče uporabiti za dodatne zaslužke.[26] Dodatni zaslužki se določijo na podlagi zneska prostovoljnih prispevkov ter donosa naložb iz teh prispevkov.

Za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke članov Izvršilnega odbora ECB in tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, je vzpostavljen sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene zaslužke razen pokojnin ter za druge dolgoročne zaslužke in odpravnine.

Neto obveznost za določene zaslužke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z določenimi zaslužki prizna v bilanci stanja v postavki »Razno« (obveznosti), vključno z drugimi dolgoročnimi zaslužki in odpravninami, je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke na datum bilance stanja, zmanjšana za pošteno vrednost sredstev programa, s katerimi se ta obveza financira.

Obvezo za določene zaslužke letno izračunajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke se izračuna tako, da se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je določena na podlagi tržne donosnosti visokokakovostnih podjetniških obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobički in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (če se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stroški za določene zaslužke
Neto stroški za določene zaslužke so razdeljeni v komponente, ki se poročajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslužkov v bilanci stanja izkažejo v postavki »Računi prevrednotenja«.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

  1. stroške sprotnega službovanja v tekočem letu iz naslova določenih zaslužkov;
  2. stroške preteklega službovanja iz naslova določenih zaslužkov, ki so posledica spremenjenega programa;
  3. neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke po diskontni stopnji;
  4. ponovne izmere glede drugih dolgoročnih zaslužkov in odpravnin dolgoročne narave, če obstajajo, v celoti.

Neto znesek, prikazan v postavki »Računi prevrednotenja«, obsega naslednje postavke:

  1. aktuarske dobičke in izgube iz obveze za določene zaslužke;
  2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za določene zaslužke;
  3. vse spremembe učinka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vključeni v neto obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

Te zneske letno vrednotijo neodvisni aktuarji z namenom, da se v računovodskih izkazih prikaže ustrezna obveznost.

Bankovci v obtoku

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja, ki skupaj tvorijo Eurosistem, izdajajo eurobankovce.[27] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s ključem za razdelitev bankovcev.[28]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni delež od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki »Bankovci v obtoku«. Delež ECB v skupni izdaji bankovcev je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,[29] se razkrijejo v podpostavki »Terjatve znotraj Eurosistema: terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema« (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se vključijo v izkaz poslovnega izida pod postavko »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«.

Vmesna razdelitev dobička

Znesek, enak seštevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (a) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (b) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (c) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, (d) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in (e) izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobička, razen če Svet ECB ne odloči drugače.[30] Razdeli se v celoti, razen če ni višji od čistega dobička ECB v tekočem letu, in ob upoštevanju morebitnih sklepov Sveta ECB o prenosu tega zneska v rezervacijo za finančna tveganja. Svet ECB se lahko poleg tega odloči, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanjšal za stroške, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Prerazvrstitve

V skladu s členom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, druge osebe javnega prava ali javna podjetja držav članic. Tako ECB sprejema vloge Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ki so bile v Zaključnem računu 2019 prikazane v postavki »Druge obveznosti«. Eurostat je s 1. julijem 2020 spremenil statistično razvrstitev teh dveh institucij, in sicer iz kategorije »drugi finančni posredniki« v kategorijo »država«.[31] Zato so od tega datuma s tem povezani zneski prikazani v postavki »Država«.

Primerjalni zneski za leto 2019 so bili prilagojeni, kot sledi:

Spremembe računovodskih usmeritev

Računovodske usmeritve, ki jih uporablja ECB, v letu 2020 niso bile spremenjene.

Drugo

V skladu s členom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporočila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje družbe Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, Düsseldorf (Zvezna republika Nemčija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2022. To petletno obdobje je mogoče podaljšati za največ dve dodatni poslovni leti.

2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo št. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Na dan 31. decembra 2020 je imela ECB 16.229.522 unč[32] čistega zlata, katerega tržna vrednost je znašala 25.056 milijonov EUR (2019: 21.976 milijonov EUR). V letu 2020 ni izvedla nobene operacije z zlatom, tako da so njena imetja zlata ostala nespremenjena glede na raven na dan 31. decembra 2019. Eurska vrednost imetij se je povečala zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« ter pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Pojasnilo št. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Pojasnilo št. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic črpanja (SDR) in je na dan 31. decembra 2020 znašala 680 milijonov EUR (2019: 710 milijonov EUR). Izhaja iz dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic črpanja, po katerem je ta pooblaščen, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice črpanja za eure v okviru najnižje in najvišje ravni imetij. Posebne pravice črpanja se v računovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Zmanjšanje eurske protivrednosti imetij posebnih pravic črpanja je posledica njihove depreciacije v razmerju do eura tekom leta 2020.

Pojasnilo št. 2.2 – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter naložbe v vrednostne papirje, izražene v ameriških dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2020 zmanjšala predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja do eura.

Neto devizna imetja[33] ECB na dan 31. decembra 2020 so bila naslednja:

V letu 2020 ni bilo posegov na deviznem trgu.

Pojasnilo št. 3 – Terjatve do nerezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 3.1 – Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka vključevala terjatev v višini 1.830 milijonov EUR v povezavi z dogovori o zagotavljanju likvidnosti med Eurosistemom in centralnimi bankami zunaj euroobmočja. V skladu s temi dogovori Eurosistem zagotavlja likvidnost v eurih centralnim bankam zunaj euroobmočja na podlagi primernega zavarovanja,[34] da bi se zadovoljile potrebe po eurski likvidnosti v njihovih jurisdikcijah v primeru motenj na trgu in se tako čim bolj zmanjšalo tveganje prelivanja negativnih posledic na finančne trge in v gospodarstva euroobmočja.

Pojasnilo št. 4 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka vključevala salde tekočih računov pri rezidentih euroobmočja v višini 81 milijonov EUR (2019: 109 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 5 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 5.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka vključevala vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru treh programov nakupa kritih obveznic, programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

1) Nadaljnji kriteriji primernosti za posamezne programe so navedeni v sklepih Sveta ECB.
2) V okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so se kupovali samo javni dolžniški vrednostni papirji, ki jih je izdalo pet zakladnic iz euroobmočja.

3) ECB ne kupuje vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja.
4) Opustitev kriterijev primernosti je bila odobrena za vrednostne papirje, ki jih je izdala grška vlada.

Eurosistem je v letu 2020 še naprej izvajal neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev,[35] in sicer na povprečni mesečni ravni 20 milijard EUR. Svet ECB je marca 2020 sklenil, da bo v obdobju do konca leta dodal začasen sveženj dodatnih neto nakupov vrednostnih papirjev v višini 120 milijard EUR. Svet ECB pričakuje, da se bodo neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB namerava nadaljevati s ponovnim investiranjem, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Poleg tega je Eurosistem marca 2020 uvedel začasen izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)[36] v začetnem obsegu 750 milijard EUR, katerega namen je povečati spodbujevalno naravnanost denarne politike ter ublažiti velika tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike in za gospodarske obete v euroobmočju, ki jih povzroča pandemija koronavirusa (COVID-19). Nakupi vključujejo vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v programu nakupa vrednostnih papirjev,[37] in naj bi se po prvotnih pričakovanjih izvajali do konca leta 2020. Svet ECB je junija 2020 povečal obseg nakupov v okviru tega programa za 600 milijard EUR in decembra 2020 še za dodatnih 500 milijard EUR, tako da se je skupni obseg povečal na 1.850 milijard EUR. Obenem je podaljšal obdobje izvajanja neto nakupov vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Poleg tega Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2023. Prihodnje postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru teh programov, se vrednotijo po odplačni vrednosti ob upoštevanju oslabitve (glej »Vrednostni papirji« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Odplačna vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tržna vrednost[38] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) znašata:

Zaradi unovčenja vrednostnih papirjev se je zmanjšala odplačna vrednost portfeljev v okviru prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic.

Svet ECB redno ocenjuje finančna tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru omenjenih programov.

Preizkusi oslabitve se izvajajo letno na podlagi podatkov ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so zabeleženi kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov letošnjih preizkusov oslabitve ECB pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike v letu 2020 ni zabeležila nobene izgube.

Pojasnilo št. 6 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 6.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vključuje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmočja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in je na dan 31. decembra 2020 znašala 114.761 milijonov EUR (2019: 103.420 milijonov EUR). Obrestovanje teh terjatev se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja[39] (glej pojasnilo št. 23.2 »Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema«).

Pojasnilo št. 7 – Druga sredstva

Pojasnilo št. 7.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Na dan 31. decembra 2020 so ta sredstva obsegala naslednje postavke:

Kar zadeva glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe, je bil na podlagi podatkov ob koncu leta izveden preizkus oslabitve, izguba zaradi oslabitve pa ni bila zabeležena.

Pojasnilo št. 7.2 – Druga finančna sredstva

To postavko sestavlja predvsem portfelj lastnih sredstev ECB, ki ga večinoma sestavljajo naložbe finančnih virov ECB, med katerimi so vplačani kapital, zneski v rezervah in rezervacija za finančna tveganja. Vključuje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR in druge tekoče račune v eurih.

Ta postavka je sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto povečanje v tej postavki v letu 2020 je bilo predvsem posledica (a) ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih v portfelju lastnih sredstev ECB, in (b) povečanja tržne vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB v tem portfelju.

Pojasnilo št. 7.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2020 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 388 milijonov EUR (2019: 619 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 7.4 – Aktivne časovne razmejitve

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 3.390 milijonov EUR (2019: 2.572 milijonov EUR). Obsegala je predvsem natečene kuponske obresti od vrednostnih papirjev, vključno z obrestmi, plačanimi ob nakupu, v višini 2.757 milijonov EUR (2019: 2.431 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 2.2 »Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, pojasnilo št. 5 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih« ter pojasnilo št. 7.2 »Druga finančna sredstva«).

Ta postavka je vključevala tudi znesek v višini 514 milijonov EUR, ki ustreza nadomestilom za nadzor za leto 2020. Ta znesek bo zaračunan v drugem četrtletju 2021. Od leta 2020 se bodo nadomestila zaračunavala naknadno na podlagi dejanskih stroškov.[40] Vseeno je bil v letu 2020 znesek nadomestil za nadzor še zadnjič prilagojen za presežek, prenesen iz prejšnjega obdobja zaračunavanja nadomestil (glej pojasnilo št. 26 »Neto prihodki/odhodki iz provizij«).

Pod to postavko se evidentirajo tudi (a) razmejeni prihodki od skupnih projektov Eurosistema (glej pojasnilo št. 28 »Drugi prihodki«), (b) raznovrstna predplačila in (c) natečeni obrestni prihodki od drugih finančnih sredstev in obveznosti.

Pojasnilo št. 7.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 1.970 milijonov EUR (2019: 2.221 milijonov EUR) in je obsegala predvsem natečeni znesek iz vmesne razdelitve dobička ECB v višini 1.260 milijonov EUR (2019: 1.431 milijonov EUR) (glej »Vmesna razdelitev dobička« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 12.2 »Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)«).

Vključevala je tudi stanja v višini 692 milijonov EUR (2019: 757 milijonov EUR), in sicer v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, nedospelimi na dan 31. decembra 2020, ki so nastala zaradi pretvorbe teh transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, s katero so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 8 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vključuje delež ECB (8%) v skupni količini eurobankovcev v obtoku (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«) in je na dan 31. decembra 2020 znašala 114.761 milijonov EUR (2019: 103.420 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 9 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih

Centralne banke Eurosistema imajo možnost, da kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, sprejemajo tudi gotovino, ne da bi jo morale ponovno investirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije. Enaki pogoji veljajo tudi za vrednostne papirje javnega sektorja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Na dan 31. decembra 2020 je vrednost nedospelih tovrstnih transakcij posojanja na podlagi gotovinskega zavarovanja, ki se izvajajo s kreditnimi institucijami euroobmočja, znašala 2.559 milijonov EUR (2019: 1.325 milijonov EUR). Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na račune TARGET2. Ker je gotovina ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabeležene v bilanci stanja (glej »Povratne transakcije« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).[41]

Pojasnilo št. 10 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih

Pojasnilo št. 10.1 – Država

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 10.012 milijonov EUR (2019: 18.198 milijonov EUR) in je vključevala vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF) (glej »Prerazvrstitve« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 10.2 – Druge obveznosti

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 3.688 milijonov EUR (2019: 2.268 milijonov EUR). Postavka vključuje vloge oziroma vplačana sredstva, ki jih prejme ECB, opravljena pa so s strani ali v imenu udeležencev sistema EURO1 in RT1[42] ter se uporabljajo kot jamstveni sklad za EURO1 oziroma za podporo poravnavam v RT1.

Pojasnilo št. 11 – Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 11.567 milijonov EUR (2019: 7.245 milijonov EUR). Največja komponenta te postavke je bil znesek v višini 4.685 milijonov EUR (2018: 3.271 milijonov EUR), ki je obsegala stanja v sistemu TARGET2, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja v razmerju do ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Povečanje teh stanj v letu 2020 ustreza neto plačilnemu toku od imetnikov računa v državah euroobmočja k imetnikom računa v državah zunaj euroobmočja, ki je bil poravnan prek sistema TARGET2.

Ta postavka vključuje tudi znesek v višini 3.457 milijonov EUR (2019: 3.350 milijonov EUR), ki je nastal na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameriško centralno banko (Federal Reserve Bank of New York). V okviru tega dogovora ECB od ameriške centralne banke s transakcijo zamenjave prejme ameriške dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema ponudila kratkoročna sredstva v ameriških dolarjih. Hkrati ECB izvede verižne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi verižnih transakcij zamenjave med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami nastanejo stanja znotraj Eurosistema. Zaradi transakcij zamenjave, izvedenih z ameriško centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«).

Preostanek te postavke vključuje tudi znesek v višini 3.425 milijonov EUR (2019: 625 milijonov EUR) iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, ki so bile izvedene z nerezidenti euroobmočja, pri čemer je bila gotovina prejeta kot zavarovanje in prenesena na račune v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo št. 9 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 12 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo št. 12.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmočja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se banke pridružile Eurosistemu. V skladu s členom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki določijo sorazmerno z deležem nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. Potem ko (a) so se uteži nacionalnih centralnih bank euroobmočja (ki so prenesle devizne rezerve na ECB) v vpisanem kapitalu ECB povečale zaradi izstopa Bank of England iz ESCB in (b) je Svet ECB sprejel odločitev, da zmanjša delež prispevkov nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, tako da bo skupni znesek deviznih rezerv, ki so jih nacionalne centralne banke že prenesle, ostal na sedanji ravni, so bile obveznosti, enakovredne tem prenosom, rahlo prilagojene. To je na dan 1. februarja 2020 privedlo do majhnega znižanja v višini 0,2 milijona EUR, ki se je vrnil nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

Ta stanja se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da odraža ničelno stopnjo donosa zlata (glej pojasnilo št. 23.3 »Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami«).

Pojasnilo št. 12.2 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Ta postavka je v letu 2020 vključevala predvsem stanja v sistemu TARGET2, ki so jih imele nacionalne centralne banke euroobmočja do ECB, in znesek, ki ga ECB dolguje nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v zvezi z vmesno razdelitvijo dobička ECB (glej »Stanja znotraj ESCB/Eurosistema« oziroma »Vmesna razdelitev dobička« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Povečanje obveznosti v sistemu TARGET2 je predvsem posledica neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev, ki so bili poravnani prek računov v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo št. 5 »Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih«). V letu 2020 sta k povečanju obveznosti prispevala tudi zmanjšanje depozitov, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta (glej pojasnilo št. 10.1 »Država«), in plačilo razdelitve dobička ECB za leto 2019. Povečanje so deloma izravnali obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike in zvišanje gotovine, prejete kot zavarovanje pri posojanju vrednostnih papirjev javnega sektorja, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (glej pojasnilo št. 9 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Obrestovanje pozicij v sistemu TARGET2, z izjemo stanj, ki izhajajo iz verižnih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami povečevanja likvidnosti v ameriških dolarjih, se izračunava dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

Pojasnilo št. 13 – Druge obveznosti

Pojasnilo št. 13.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Ta postavka vključuje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2020 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Spremembe v vrednotenju so znašale 636 milijonov EUR (2019: 709 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe takšnih transakcij v eursko protivrednost po tečajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute (glej »Zabilančni instrumenti« in »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Pojasnilo št. 13.2 – Pasivne časovne razmejitve

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka obsegala naslednje komponente:

Pojasnilo št. 13.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2020 je ta postavka znašala 2.419 milijonov EUR (2019: 2.188 milijonov EUR). Vključevala je stanja v višini 507 milijonov EUR (2019: 662 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele 31. decembra 2020 (glej pojasnilo št. 20 »Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti«). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povprečni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Postavka vključuje tudi obveznost iz najema v višini 199 milijonov EUR (2019: 232 milijonov EUR) (glej »Najemi« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«).

Poleg tega ta postavka vključuje neto obveznost ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlenih[43] in članov Izvršilnega odbora ECB ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB. Vključene so tudi odpravnine za zaposlene ECB.

Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v bilanci stanja pod postavko »Razno« (obveznosti) priznani v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoročnimi zaslužki ter odpravninami zaposlenih, so bili naslednji:

Opomba: V stolpcu z naslovom »Odbora« so navedeni zneski za Izvršilni odbor ECB in Nadzorni odbor.

V letu 2020 je sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do zaposlenih v višini 3.034 milijonov EUR (2019: 2.497 milijonov EUR) vključevala zaslužke, ki se financirajo brez skladov, v višini 364 milijonov EUR (2019: 323 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov razen pokojnin, iz naslova drugih dolgoročnih zaslužkov in iz naslova odpravnin. Sedanja vrednost obveze za določene zaslužke do članov Izvršilnega odbora in do članov Nadzornega odbora v višini 44 milijonov EUR (2019: 39 milijonov EUR) se nanaša izključno na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko obveznosti »Računi prevrednotenja«. Izguba zaradi ponovne izmere pod to postavko obveznosti je v letu 2020 znašala 1.067 milijonov EUR (2019: 749 milijonov EUR) (glej pojasnilo št. 15 »Računi prevrednotenja«).

Spremembe v obvezi za določene zaslužke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za določene zaslužke so bile naslednje:

Opomba: V stolpcu z naslovom »Odbora« so navedeni zneski za Izvršilni odbor ECB in Nadzorni odbor.
1) Neto znesek vključuje obvezne prispevke in vplačila v program oziroma izplačila iz njega. Obvezni prispevki, ki jih plačajo zaposleni, znašajo 7,4%, obvezni prispevki, ki jih plača ECB, pa 20,7% osnovne plače.

Skupna izguba zaradi ponovne izmere obveze za določene zaslužke v višini 363 milijonov EUR je v letu 2020 nastala predvsem zaradi zvišanja prihodnje stopnje povečanja pokojnin z 1,0% v letu 2019 na 1,7% v letu 2020. Obenem se je diskontna stopnja za vrednotenje še dodatno znižala z 1,2% v letu 2019 na 1,1% v letu 2020.

Spremembe v pošteni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z določenimi zaslužki so bile v letu 2020 naslednje:

Dobiček zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2020 je bil posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada višji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa, ki so temeljili na predpostavki o diskontni stopnji.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile v letu 2020 naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida za leto 2020, so naslednji:

Opomba: V stolpcu z naslovom »Odbora« so navedeni zneski za Izvršilni odbor ECB in Nadzorni odbor.

Stroški sprotnega službovanja so se v letu 2020 zvišali na 142 milijonov EUR (2019: 92 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi znižanja diskontne stopnje z 2,3% v letu 2018 na 1,2% v letu 2019.[44]

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene računovodstva in razkritja sprejel Izvršilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izračun obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov in drugih dolgoročnih zaslužkov, so naslednje:

1) Te predpostavke so bile uporabljene pri izračunu tistega dela obveze ECB za določene zaslužke, ki se financira s sredstvi z osnovno kapitalsko garancijo.
2) Upoštevana je tudi prihodnja rast plač posameznikov v razponu do največ 1,8% letno, odvisno od starosti udeležencev programa.

3) V skladu s pravili ECB o pokojninskem programu se bodo pokojnine zviševale letno. Če bo splošna prilagoditev plač zaposlenih v ECB manjša od inflacije, potem bo tudi zvišanje pokojnin skladno s splošno prilagoditvijo plač. Če bo splošna prilagoditev plač večja od inflacije, potem se bo ta prilagoditev uporabila tudi pri določitvi zvišanja pokojnin pod pogojem, da finančno stanje pokojninskega programa ECB dopušča takšno zvišanje.

Pojasnilo št. 14 – Rezervacije

Ta postavka vključuje predvsem rezervacijo za finančna tveganja, ki se bo v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben, uporabila za pokritje prihodnjih realiziranih in nerealiziranih izgub. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti zgoraj navedenim tveganjem in z upoštevanjem cele vrste dejavnikov. Velikost rezervacije skupaj s splošnim rezervnim skladom ne sme preseči vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja.

Ob upoštevanju rezultatov ocene izpostavljenosti ECB finančnim tveganjem in največjega dovoljenega obsega rezervacije ECB za finančna tveganja je Svet ECB sklenil, da na dan 31. decembra 2020 v rezervacijo prenese znesek v višini 48 milijonov EUR. Zaradi prenosa se je čisti dobiček ECB za leto 2020 zmanjšal na 1.643 milijonov EUR, rezervacija pa se je povečala na 7.584 milijonov EUR, kar je enako vrednosti kapitala ECB, ki so ga vplačale nacionalne centralne banke euroobmočja, na ta datum.

Postavka vključuje tudi rezervacijo za upravne stroške v višini 57 milijonov EUR (2019: 50 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 15 – Računi prevrednotenja

Ta postavka vključuje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobička od sredstev, obveznosti in zabilančnih instrumentov (glej »Priznavanje prihodkov«, »Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti«, »Vrednostni papirji« in »Zabilančni instrumenti« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve«). Vključuje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za določene zaslužke iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov (glej »Pozaposlitveni zaslužki, drugi dolgoročni zaslužki in odpravnine v ECB« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Obseg računov prevrednotenja se je zmanjšal predvsem zaradi depreciacije ameriškega dolarja in japonskega jena v razmerju do eura v letu 2020. Zmanjšanje se je deloma izravnalo s povečanjem obsega računov prevrednotenja zlata zaradi zvišanje tržne cene zlata v letu 2020.

Pri prevrednotenju ob koncu leta so bili uporabljeni naslednji tečaji:

Pojasnilo št. 16 – Kapital in rezerve

Pojasnilo št. 16.1 – Kapital

Sprememba kapitalskega ključa ECB
V skladu s členom 29 Statuta ESCB se deleži nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala ECB tehtajo vsakih pet let glede na delež posamezne države članice v celotnem prebivalstvu in bruto domačem proizvodu EU, pri čemer sta si deleža enaka.[45] Te uteži se prilagodijo vsakih pet let in vsakič, ko se spremeni sestava centralnih bank, ki prispevajo h kapitalu ECB, in sicer centralnih bank držav članic EU. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije na dan 31. januarja 2020 in posledičnega umika centralne banke Bank of England iz ESCB, so se uteži, določene preostalim nacionalnim centralnim bankam v ključu za vpis kapitala ECB, na dan 1. februarja 2020 prilagodile, kot sledi:

Kapital ECB
Vpisani kapital ECB znaša 10.825 milijonov EUR. ECB je po izstopu Bank of England iz ESCB vpisani kapital ohranila nespremenjen. Delež Bank of England v vpisanem kapitalu ECB, ki je znašal 14,3%, je bil prerazporejen med nacionalne centralne banke v euroobmočju in zunaj euroobmočja.

Tudi vplačani kapital ECB je v letu 2020 ostal nespremenjen na ravni 7.659 milijonov EUR, ker so preostale nacionalne centralne banke pokrile umaknjen vplačani kapital Bank of England v višini 58 milijonov EUR. V naslednjih dveh letih bodo centralne banke euroobmočja v dveh letnih obrokih v celoti vplačale povečan vpis kapitala ECB po izstopu Bank of England iz ESCB. Tako se bo vplačani kapital ECB zvišal s 7.659 milijonov EUR v letu 2020 na 8.270 milijonov EUR v letu 2021 in 8.880 milijonov EUR v letu 2022.

2.5 Zabilančni instrumenti

Pojasnilo št. 17 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, v skladu s katerim specializirana institucija v imenu ECB sklepa transakcije posojanja vrednostnih papirjev.

Poleg tega je ECB v skladu z odločitvami Sveta ECB dala na voljo za posojanje svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru prvega, drugega in tretjega programa nakupa kritih obveznic, v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, ter svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ki so primerni tudi za nakup v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.[46]

Operacije posojanja vrednostnih papirjev se evidentirajo na zabilančnih računih, razen če se te operacije ne izvajajo z gotovinskim zavarovanjem, ki ob koncu leta ostane neinvestirano.[47] Stanje operacij posojanja vrednostnih papirjev je na dan 31. decembra 2020 znašalo 17.214 milijonov EUR (2019: 10.076 milijonov EUR). Od tega zneska je bilo 12.615 milijonov EUR (2019: 5.502 milijona EUR) povezanih s posojanjem vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Pojasnilo št. 18 – Terminske pogodbe na obrestno mero v tuji valuti

Na dan 31. decembra 2020 so bile nedospele naslednje devizne transakcije, izkazane po tržnih tečajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 19 – Obrestne zamenjave

Na dan 31. decembra 2020 ni bilo nedospelih transakcij obrestnih zamenjav, medtem ko so bile konec leta 2019 nedospele transakcije z nominalno vrednostjo 703 milijone EUR, izkazano po tržnih tečajih ob koncu leta. Takšne transakcije so izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo št. 20 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se v letu 2020 izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij na dan 31. decembra 2020 so izkazane po tržnih tečajih ob koncu leta, in sicer:

Dogovori o zamenjavah za povečevanje likvidnosti
ECB ima vzpostavljene vzajemne dogovore o zamenjavah s centralnimi bankami Kanade, Združenega kraljestva, Japonske, ZDA, Švice in Kitajske. Dogovori o zamenjavah omogočajo zagotavljanje (a) likvidnosti bankam v euroobmočju v vseh valutah zgoraj omenjenih centralnih bank ali (b) eurske likvidnosti finančnimi institucijam v jurisdikcijah zgornjih centralnih bank. Poleg tega so dogovori o zamenjavah vzpostavljeni tudi s centralnimi bankami Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Hrvatska narodna banka, Danmarks Nationalbank in Sveriges riksbank, in sicer za zagotavljanje eurske likvidnosti finančnimi institucijam v njihovih jurisdikacijah. Namen dogovorov je zadovoljiti morebitne likvidnostne potrebe in tako preprečiti morebitne tržne motnje.

Terjatve in obveznosti v ameriških dolarjih z datumom zapadlosti v letu 2021 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameriških dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).

Pojasnilo št. 21 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB je bila leta 2020 še naprej odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU v okviru mehanizma srednjeročne finančne pomoči in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, za sporazum o posojilih Grčiji in za izvajanje plačil v zvezi z dvema posojiloma, ki ju je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost (EFSF).

Poleg tega je leta 2020 EU v odziv na pandemijo COVID-19 odobrila posojila državam članicam v okviru novega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. ECB in nacionalne centralne banke tistih držav članic EU, ki so zaprosile za posojila, so Evropski komisiji pomagale pri upravljanju teh posojil.

Leta 2020 je ECB obdelala plačila v zvezi z vsemi zgoraj omenjenimi operacijami.

Pojasnilo št. 22 – Pogojne obveznosti iz nerešenih pravnih sporov

Nekateri imetniki vlog, delničarji in imetniki obveznic v ciprskih kreditnih institucijah so vložili več tožb proti ECB in drugim institucijam EU. Tožniki trdijo,da so zaradi dejanj, ki so po njihovem prepričanju privedla do prestrukturiranja omenjenih kreditnih institucij v okviru programa finančne pomoči Cipru leta 2013, utrpeli finančne izgube. Dve od teh zadev, ki sta bili določeni kot vzorčni zadevi, je Splošno sodišče EU v letu 2018 zavrnilo kot neutemeljeni, nato pa so tožniki in Svet EU vložili pritožbe zoper ti dve sodbi. Sodišče Evropske unije je s sodbo z dne 16. decembra 2020 zavrnilo pritožbe, ki so jih pritožniki vložili na prvi stopnji v teh dveh vzorčnih zadevah, in tako potrdilo sodbi Splošnega sodišča EU (iz leta 2018), s katerima je zavrnilo odškodninski tožbi proti ECB. O vseh ostalih podobnih zadevah, ki so bile prekinjene, bo po pričakovanjih odločeno v skladu s končnim izidom vzorčnih zadev, torej bi morala ECB zmagati tudi v teh zadevah. To je v skladu s sklepi Splošnega sodišča iz leta 2014, v katerih je to v celoti zavrnilo 12 podobnih zadev kot nedopustne, in s sodbami Sodišča Evropske unije na pritožbeni stopnji iz leta 2016, v katerih je to bodisi potrdilo nedopustnost zadev ali pa razsodilo v prid ECB. Sodelovanje ECB v procesu, ki je privedel do zaključka programa finančne pomoči, je bilo v skladu s Pogodbo o EMS omejeno na tehnično svetovanje, pri čemer je sodelovala z Evropsko komisijo, ter na izdajo nezavezujočega mnenja o osnutku ciprskega zakona o reševanju kreditnih institucij. Zato menimo, da ECB zaradi teh zadev ne bo imela izgub, predvsem ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zgoraj omenjenih vzorčnih zadevah.

2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo št. 23 – Neto obrestni prihodki

Pojasnilo št. 23.1 – Obrestni prihodki od deviznih rezerv

Ta postavka vključuje obrestne prihodke, brez obrestnih odhodkov, od neto deviznih rezerv ECB, kot sledi:

Splošno zmanjšanje neto obrestnih prihodkov v letu 2020 je bilo predvsem posledica manjših obrestnih prihodkov od portfelja v ameriških dolarjih.

Pojasnilo št. 23.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka obsega obrestne prihodke od 8-odstotnega deleža ECB v celotnem obsegu izdanih eurobankovcev (glej »Bankovci v obtoku« v razdelku 2.3 »Računovodske usmeritve« in pojasnilo št. 6.1 »Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema«). Obrestni prihodki v letu 2020 so znašali nič, ker je obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja celo leto ostala na ravni 0%.

Pojasnilo št. 23.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V tej postavki so prikazane obresti, plačane nacionalnim centralnim bankam euroobmočja za njihove terjatve iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo št. 12.1 »Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv«). Te obresti so v letu 2020 znašale nič, ker je bila obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja celo leto na ravni 0%.

Pojasnilo št. 23.4 – Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki

Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki so bili v letu 2020 naslednji:

1) Neto obrestni prihodki ECB od imetij grških državnih obveznic v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so znašali 50 milijonov EUR (2019: 94 milijonov EUR).

Pojasnilo št. 24 – Realizirani dobiček/izguba iz finančnih operacij

Neto realizirani dobiček iz finančnih operacij v letu 2020 je bil naslednji:

Neto realizirani dobiček iz cenovnih sprememb obsega realizirani dobiček in izgubo od vrednostnih papirjev, terminskih pogodb na obrestno mero in obrestnih zamenjav. Povečanje neto realiziranega dobička iz cenovnih sprememb v letu 2020 je bilo predvsem posledica večjega realiziranega dobička iz cenovnih sprememb v portfelju v ameriških dolarjih, ker je bila donosnost dolarskih vrednostnih papirjev v primerjavi z letom 2019 nižja.

Pojasnilo št. 25 – Delni odpis finančnih sredstev in pozicij

Delni odpisi finančnih sredstev in pozicij so bili v letu 2020 naslednji:

Delni odpisi so bili višji kot v letu 2019 zaradi nerealiziranih negativnih tečajnih razlik, ki so izhajale iz imetja kitajskih renminbijev. Povprečna nabavna vrednost tega imetja je bila deloma odpisana glede na devizni tečaj ob koncu leta 2020, in sicer zaradi depreciacije te valute v razmerju do eura na raven, ki je nižja od povprečne nabavne vrednosti.

Pojasnilo št. 26 – Neto prihodki/odhodki iz provizij

V letu 2020 so prihodke v tej skupini predstavljala predvsem nadomestila za nadzor. Odhodki so izhajali predvsem iz skrbniških provizij.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorniškimi nalogami
ECB nadzorovanim subjektom zaračunava letno nadomestilo, da bi si povrnila izdatke, ki jih ima z izvajanjem nadzorniških nalog. Potem ko se je letos začelo naknadno zaračunavanje nadomestil v skladu z revidiranim okvirom nadomestil,[48] nadomestila temeljijo na dejanskih letnih izdatkih ECB za nadzorniške naloge v posameznem obdobju zaračunavanja nadomestil, ti izdatki pa so prilagojeni za zneske, vrnjene posameznim bankam ali prejete od njih za prejšnja obdobja, ter vključujejo tudi druge prilagoditve, med drugim prejete zamudne obresti.[49] Leta 2020 bo na zaračunani znesek še zadnjič vplival presežek, prenesen iz prejšnjega obdobja zaračunavanja nadomestil. Posamezna nadomestila za nadzor se zaračunajo v drugem četrtletju po koncu leta, ki zajema obdobje zaračunavanja nadomestil.

Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog bančnega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2020 znašal 535 milijonov EUR. Vendar pa letna nadomestila za nadzor, ki se bodo nadzorovanim subjektom zaračunala za leto 2020, znašajo 514 milijonov EUR (glej pojasnilo št. 7.4 »Aktivne časovne razmejitve«),[50] potem ko so bila prilagojena za (a) presežek v višini 22 milijonov EUR, prenesen iz leta 2019, ter (b) znesek v višini 1 milijon EUR, ki ustreza neto vračilom posameznim bankam za prejšnja obdobja in drugim prilagoditvam, med drugim prejetim zamudnim obrestim.

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo bančnih predpisov EU na področju bonitetnih zahtev (vključno z nadzorniškimi odločitvami ECB), naloži upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upoštevajo pri izračunu letnih nadomestil za nadzor, temveč se evidentirajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida ECB in se razdelijo nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v okviru ureditve, ki v ECB velja za razdelitev dobička. V letu 2020 ni bilo prihodkov od kazni, naloženih nadzorovanim subjektom.

Prihodki ECB za nadzorniške naloge v letu 2020 so bili torej naslednji:

Izdatki, povezani z bančnim nadzorom, izhajajo iz neposrednega nadzora pomembnih subjektov, iz pregleda nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter iz izvajanja horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Vključujejo neposredne izdatke generalnih direktoratov ECB za bančni nadzor in relevantne izdatke podpornih storitev, ki so potrebne za izvajanje nadzorniških nalog ECB, kot so upravljanje prostorov in objektov, kadrovska služba, administrativne storitve, proračun in kontroling, računovodstvo, pravna služba, stiki z javnostjo in prevajalske storitve, notranja revizija ter statistične in računalniške (IT) storitve.

Za leto 2020 so skupni dejanski izdatki, povezani z nadzorniškimi nalogami ECB, ki se povrnejo prek letnih nadomestil za nadzor, znašali 535 milijonov EUR (2019: 537 milijonov EUR). Splošno rahlo zmanjšanje je bilo posledica nižjih izdatkov v zvezi s podporo zunanjih svetovalcev, potem ko je bil ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM) zaključen, in v zvezi s poslovnimi potovanji, potem ko so bile nadzorne aktivnosti na kraju samem zaradi pandemije COVID-19 znatno racionalizirane. Nižje izdatke so v veliki meri odtehtali višji stroški dela, ker je naraslo povprečno število zaposlenih, ki v ECB delajo na področju bančnega nadzora.

Pojasnilo št. 27 – Prihodki iz delnic in udeležb v drugih družbah

Pod to postavko so prikazane prejete dividende od delnic, ki jih ima ECB v BIS (glej pojasnilo št. 7.2 »Druga finančna sredstva«). Leta 2020 ECB ni prejela dividend (2019: 1 milijon EUR), ker je bil na letni skupščini delničarjev BIS odobren predlog sveta direktorjev, da se zadrži dobiček BIS za obdobje 2019/2020.[51]

Pojasnilo št. 28 – Drugi prihodki

Drugi prihodki so tekom leta 2020 izhajali predvsem iz prispevkov nacionalnih centralnih bank euroobmočja k stroškom ECB, ki jih je ta imela v zvezi s skupnimi projekti Eurosistema.

Pojasnilo št. 29 – Stroški dela

Stroški dela so bili v letu 2020 naslednji:

1) Plače in nadomestila so v osnovi oblikovani na podlagi plačnega sistema EU in so z njim primerljivi.

Povprečno število zaposlenih, izraženo kot ekvivalent polnega delovnega časa,[52] je bilo 3.923 (2019: 3.770), od katerih je bilo 356 vodstvenih delavcev (2019: 349).

Stroški dela so se leta 2020 zvišali predvsem zaradi višjega povprečnega števila zaposlenih v ECB in višji stroškov, povezanih predvsem s pozaposlitvenimi zaslužki, kar je bila posledica nižje diskontne stopnje v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2020 (glej pojasnilo št. 13.3 »Razno«).

Plačila Izvršilnemu odboru in Nadzornemu odboru
Člani Izvršilnega odbora ter tisti člani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno plačo ter dodatek za bivanje. Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. Člani Izvršilnega odbora in predsednik Nadzornega odbora prejmejo tudi nadomestilo za reprezentančne stroške. V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki so člani obeh odborov lahko upravičeni do dodatka za vzdrževane družinske člane, otroškega dodatka in dodatka za šolanje, odvisno od okoliščin posameznika. Plače so obdavčene z davkom v korist EU, od njih pa se obračuna tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Nadomestila niso obdavčena in se ne upoštevajo pri izračunu pokojnine.

V letu 2020 je bila osnovna plača članov Izvršilnega odbora ter tistih članov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:[53]

1) Frank Elderson je svoj mandat kot član Izvršilnega odbora nastopil 15. decembra 2020, zato bodo njegovi prejemki za preostanek decembra vključeni v stroške za leto 2021.
2) V tem znesku ni zajeta plača podpredsednice oz. podpredsednika Nadzornega odbora (Sabine Lautenschläger do februarja 2019 in Yves Mersch od oktobra 2019 do 14. decembra 2020), ki se poroča skupaj s plačo ostalih članov Izvršilnega odbora.

Skupni obseg nadomestil, izplačanih članom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so znašali 1.201.810 EUR (2019: 1.182.767 EUR).

Nekdanji člani obeh odborov lahko prejemajo prehodna plačila še omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2020 so ta plačila, s tem povezani dodatki za vzdrževane družinske člane ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje nekdanjih članov obeh odborov znašali 1.555.042 EUR (2019: 864.287 EUR). Do zvišanja teh plačil je prišlo predvsem zato, ker je v letih 2019 in 2020 več članov odbora odšlo iz ECB.

Plačila pokojnin, vključno s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje člane obeh odborov in njihove vzdrževane člane so znašali 928.149 EUR (2019: 1.848.157 EUR).[54]

Pojasnilo št. 30 – Administrativni stroški

Administrativni stroški so bili v letu 2020 naslednji:

Splošno znižanje administrativnih stroškov v letu 2020 je bilo predvsem posledica nižjih stroškov v zvezi s podporo zunanjih svetovalcev (»Zunanje storitve«) in s poslovnimi potovanji (»Drugi stroški«), ki so večinoma povezani z nadzorniškimi nalogami (glej pojasnilo št. 26 »Neto prihodki/odhodki iz provizij«). Zmanjšanje so deloma odtehtali višji stroški v zvezi z informacijsko tehnologijo, ki so bili posledica velikega povpraševanja po IT-storitvah zaradi dela na daljavo v letu 2020, ki je bilo povezano s pandemijo COVID-19.

Pojasnilo št. 31 – Storitve tiskanja bankovcev

Ti izdatki izhajajo večinoma iz čezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami, ko gre za dostavo novih bankovcev, ter med nacionalnimi centralnimi bankami, ko gre za usklajevanje med pomanjkanjem in presežnimi zalogami bankovcev. Te stroške centralno pokriva ECB.

3 Poročilo neodvisnega revizorja

Predsednici in Svetu
Evropske centralne banke

Frankfurt na Majni

Poročilo o reviziji računovodskih izkazov ECB za leto 2020

Mnenje

Revidirali smo računovodske izkaze Evropske centralne banke (ECB) za leto, končano 31. decembra 2020 – vključene v zaključni račun ECB – ki obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in drugih pojasnjevalnih opomb.

Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja ECB na dan 31. decembra 2020 ter njenega poslovnega izida za tedaj končano leto v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami.

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (MSR). Naše odgovornosti na podlagi teh standardov so podrobneje opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z nemškimi etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na revizijo računovodskih izkazov ter so skladne s Kodeksom etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake, potrjujemo, da smo neodvisni od ECB in da smo izpolnili vse druge etične odgovornosti v skladu s temi zahtevami. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše mnenje.

Druge informacije

Za druge informacije, vključene v zaključni račun ECB, je odgovoren Izvršilni odbor ECB (Izvršilni odbor). Druge informacije obsegajo vse informacije, ki so v zaključnem računu ECB, z izjemo računovodskih izkazov ECB in našega revizorjevega poročila.

Naše mnenje o računovodskih izkazih se ne nanaša na druge informacije in o njih ne izražamo nobene oblike zagotovila.

V povezavi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost prebrati druge informacije in pri tem presoditi, ali so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri revidiranju, ali se kako drugače kažejo kot pomembno napačne.

Odgovornost Izvršilnega odbora in pristojnih za upravljanje za računovodske izkaze

Izvršilni odbor je odgovoren za pripravo in pošteno predstavitev računovodskih izkazov v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB in so navedena v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih ECB (ECB/2016/35), z vsemi spremembami, ki temelji na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34), z vsemi spremembami, ter za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo Izvršilnega odbora potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.

Izvršilni odbor je pri pripravi računovodskih izkazov odgovoren za oceno sposobnosti ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, za razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem, in za uporabo predpostavke delujočega podjetja kot podlago za računovodenje.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo računovodskih izkazov ECB.

Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov

Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo je visoka stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z MSR, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare ali napake ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamič ali skupaj vplivajo na gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.

Med načrtovanjem in izvajanjem revidiranja v skladu z MSR uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Prav tako:

  • prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih bodisi zaradi prevare ali napake, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje, da ne bomo odkrili pomembno napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje notranjih kontrol;
  • pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnih za revizijo, z namenom oblikovanja revizijskih postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih kontrol ECB;
  • presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z njimi povezanih razkritij poslovodstva;
  • na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov ali okoliščin, ki vzbujajo dvom v sposobnost ECB, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja kot podlage računovodenja. Če sprejmemo sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Naši sklepi temeljijo na revizijskih dokazih, pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila;
  • ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo in vsebino računovodskih izkazov, vključno z razkritji, in ali računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena predstavitev.

Pristojne za upravljanje med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih revizijskih ugotovitvah, vključno s pomembnimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.

Frankfurt na Majni, 10. februar 2021

Baker Tilly GmbH & Co. KG
Wirtschaftsprüfungsgesellschaft

(Düsseldorf)

4 Pojasnilo k razdelitvi dobička/razporeditvi izgube

To pojasnilo ni del računovodskih izkazov ECB za leto 2020.

V skladu s členom 33 Statuta ESCB se čisti dobiček ECB prenese v naslednjem zaporedju:

  1. znesek, ki ga določi Svet ECB in ne sme presegati 20% čistega dobička, se prenese v splošni rezervni sklad največ do višine, ki je enaka 100% kapitala;
  2. preostali čisti dobiček se razdeli med delničarje ECB sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži.[55]

Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB, po potrebi pa na podlagi sklepa Sveta ECB tudi iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu, in sicer sorazmerno z višino in do višine zneskov, ki so v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB porazdeljeni nacionalnim centralnim bankam.[56]

Leta 2020 je čisti dobiček ECB znašal 1.643 milijonov EUR. S sklepom Sveta ECB je bil z vmesno razdelitvijo dobička 29. januarja 2021 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju razdeljen dobiček v višini 1.260 milijonov EUR. Svet ECB je nadalje sklenil, da se nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju razdeli tudi preostali dobiček v višini 383 milijonov EUR.

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-4674-2, ISSN 2443-4906, doi:10.2866/545047, QB-BS-21-001-SL-Q

  1. Zaradi zaokroževanja se številke v dokumentu ne ujemajo popolnoma s seštevki, odstotki pa se ne ujemajo popolnoma z absolutnimi vrednostmi.
  2. »Računovodski izkazi« obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila, »zaključni račun« pa računovodske izkaze, poslovno poročilo, poročilo revizorja ter pojasnilo k razdelitvi dobička/razporeditvi izgube. Dodatne informacije o postopku priprave in odobritve so na spletnem mestu ECB.
  3. Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 202, 7. 6. 2016, str. 1), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  4. Protokol (št. 4) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL C 202, 7. 6. 2016, str. 230).
  5. Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. ECB ne opravlja nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Dodatne informacije o programu nakupa vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
  6. Več informacij o izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji je na spletnem mestu ECB.
  7. Glej sporočilo za javnost z dne 12. marca 2020 o sklepih Sveta ECB.
  8. Glej sporočilo za javnost z dne 18. marca 2020 o sklepih Sveta ECB.
  9. Glej sporočilo za javnost z dne 4. junija 2020 o sklepih Sveta ECB.
  10. Glej sporočilo za javnost z dne 10. decembra 2020 o sklepih Sveta ECB.
  11. Več informacij o omejitvah glede zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev in v izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji je na spletnem mestu ECB.
  12. Ta imetja obsegajo finančno premoženje v bilančnih postavkah »Terjatve do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti – Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva« in »Terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«.
  13. Izdatki, ki jih ima ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami, se povrnejo prek letnih nadomestil, ki se zaračunajo nadzorovanim subjektom. Dodatne informacije so na spletnem mestu ECB.
  14. Postavka v bilanci stanja »Računi prevrednotenja« vključuje tudi ponovno merjenje pozaposlitvenih zaslužkov.
  15. Glej sporočilo za javnost z dne 30. januarja 2020 o vpisanem kapitalu ECB po izstopu Bank of England iz ESCB.
  16. Amortizacija izhaja iz računovodskega načela, po katerem je treba vrednostne papirje v času do zapadlosti prevrednotiti navzgor ali navzdol, odvisno od tega, ali so bili kupljeni z diskontom (pod nominalno vrednostjo) ali s premijo (nad nominalno vrednostjo). Vrednostni papirji v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so bili v povprečju kupljeni s premijo, zato se njihova knjigovodska vrednost – če vsi drugi dejavniki ostanejo nespremenjeni – sčasoma znižuje.
  17. Prihodki od nadomestil za nadzor so vključeni v »Druge prihodke in odhodke« (graf 13).
  18. Pričakovani primanjkljaj je opredeljen kot povprečna izguba, tehtana z verjetnostjo, ki se pojavi v najslabšem scenariju (1-p)%, pri čemer p označuje stopnjo zaupanja.
  19. Nadaljnje podrobnosti o pristopu k modeliranju tveganj so v publikaciji z naslovom »The financial risk management of the Eurosystem’s monetary policy operations«, ECB, julij 2015.
  20. Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje negativnih posledic za finančno stanje, poslovanje in ugled zaradi ljudi, neustreznega ali neuspešnega notranjega upravljanja in poslovnih procesov, odpovedi sistemov, na katerih temeljijo procesi, ali zunanjih dogodkov (npr. naravnih nesreč ali napadov od zunaj).
  21. Dodatne informacije o strukturi upravljanja in vodenja ECB so na spletnem mestu ECB.
  22. Upravljanje tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih je v podjetniškem in javnem sektorju deležno vse večje pozornosti. Dopolnjuje upravljanje finančnih in operativnih tveganj, v primeru ECB pa je mogoče to tveganje opredeliti kot tveganje izgube ugleda ali nastanka druge škode, ki so jo povzročili visoki uradniki ECB ali zaposleni, ker niso ravnali v skladu s pravili ECB o poklicni etiki in integriteti oziroma s standardi dobrega upravljanja in dobre administracije.
  23. Računovodske usmeritve ECB so podrobno opredeljene v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 1), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
    Za zagotavljanje poenotenega računovodstva in finančnega poročanja o poslovanju Eurosistema temelji zgoraj omenjeni sklep na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 37), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
    Te usmeritve, ki se redno pregledujejo in posodabljajo, so skladne z določbami člena 26.4 Statuta ESCB, ki zahtevajo poenoten pristop k pravilom, ki urejajo računovodstvo in finančno poročanje o poslovanju Eurosistema.
  24. Pri administrativnih časovnih razmejitvah in rezervacijah se uporablja spodnji prag v višini 100.000 EUR.
  25. Na dan 31. decembra 2020 so v sistemu TARGET2 sodelovale naslednje centralne banke zunaj euroobmočja: Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Danmarks Nationalbank, Hrvatska narodna banka, Narodowy Bank Polski in Banca Naţională a României.
  26. Zaposleni lahko finančna sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki, ob upokojitvi porabijo za nakup dodatne pokojnine. Ta pokojnina se nato od tega trenutka dalje vključi v obvezo za določene zaslužke.
  27. Sklep ECB z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (ECB/2010/29) (2011/67/EU) (UL L 35, 9. 2. 2011, str. 26), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  28. »Ključ za razdelitev bankovcev« pomeni odstotke, ki jih dobimo, če upoštevamo delež ECB v skupni izdaji eurobankovcev in uporabimo ključ za vpis kapitala pri določitvi deleža nacionalnih centralnih bank v skupni izdaji.
  29. Sklep ECB (EU) 2016/2248 z dne 3. novembra 2016 o razporeditvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro (ECB/2016/36) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 26), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  30. Sklep ECB (EU) 2015/298 z dne 15. decembra 2014 o vmesni razdelitvi prihodka ECB (ECB/2014/57) (UL L 53, 25. 2. 2015, str. 24), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  31. Glej Manual on Government Deficit and Debt, Eurostat, 2019.
  32. To je enako 504,8 tone.
  33. Ta imetja obsegajo sredstva, zmanjšana za obveznosti v isti tuji valuti, ki se prevrednotijo v primeru spremembe deviznega tečaja. Vključena so pod postavke »Terjatve do nerezidentov euroobmočja v tuji valuti«, »Terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti«, »Aktivne časovne razmejitve« in »Pasivne časovne razmejitve« ter upoštevajo terminske transakcije v tuji valuti in valutne zamenjave v zabilančnih postavkah. Dobiček iz cenovnih sprememb finančnih instrumentov v tuji valuti, ki so posledica prevrednotenja, ni vključen.
  34. Dodatne podrobnosti o Eurosistemovih operacijah za zagotavljanje eurske likvidnosti na podlagi primernega zavarovanja so na spletnem mestu ECB.
  35. Dodatne informacije o programu nakupa vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
  36. Dodatne informacije o izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so na spletnem mestu ECB.
  37. Dodatne informacije o kategorijah finančnega premoženja, ki so primerne v izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so v Sklepu ECB (EU) 2020/440 z dne 24. marca 2020 o začasnem izrednem programu nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (ECB/2020/17) (UL L 91, 25. 3. 2020, str. 1), z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  38. Tržne vrednosti so okvirne in izpeljane iz tržnih kotacij. Kadar te niso na voljo, so tržne cene ocenjene z uporabo internih modelov Eurosistema.
  39. Obrestna mera, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja, od 16. marca 2016 naprej znaša 0,00%.
  40. Dodatne informacije so na spletnem mestu ECB.
  41. Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, zaradi katerih ob koncu leta ne nastane neinvestirano gotovinsko zavarovanje, se evidentirajo na zabilančnih računih (glej pojasnilo št. 17 »Programi posojanja vrednostnih papirjev«).
  42. EURO1 in RT1 sta plačilna sistema, ki ju upravlja podjetje ABE CLEARING S.A.S à capital variable (EBA Clearing).
  43. V stebru z določenimi zaslužki so izkazani samo obvezni prispevki ECB in zaposlenih. Prostovoljni prispevki zaposlenih v steber z določenimi prispevki so v letu 2020 znašali 186 milijonov EUR (2019: 171 milijonov EUR). Ti prispevki se investirajo v sredstva programa in zaradi njih nastane obveza v enaki vrednosti.
  44. Stroški sprotnega službovanja se ocenijo z uporabo diskontne stopnje iz predhodnega leta.
  45. Statistične podatke, ki so se uporabili za to prilagoditev, je ECB prejela od Evropske komisije v skladu s pravili iz Sklepa Sveta z dne 15. julija 2003 o statističnih podatkih, ki bodo uporabljeni za prilagoditev ključa za vpis kapitala Evropske centralne banke (2003/517/ES) (UL L 181, 19. 7. 2003, str. 43).
  46. ECB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja ne kupuje vrednostnih papirjev in zato iz tega naslova nima imetij, ki bi jih lahko dala na voljo za posojanje.
  47. Če gotovinsko zavarovanje ob koncu leta ostane neinvestirano, se te transakcije zabeležijo na računih bilance stanja (glej pojasnilo št. 9 »Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih« in pojasnilo št. 11 »Obveznosti do nerezidentov euroobmočja v eurih«).
  48. Od leta 2020 dalje se bodo nadomestila ECB za nadzor izračunavala po koncu obdobja zaračunavanja nadomestil v skladu z Uredbo ECB (EU) 2019/2155 z dne 5. decembra 2019 o spremembi Uredbe ECB (EU) 1163/2014 z dne 22. oktobra 2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2019/37) (UL L 327, 17. 12. 2019, str. 70).
  49. Glej člen 5(3) Uredbe (EU) št. 1163/2014 ECB z dne 22. oktobra 2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2014/41) (UL L 311, 31. 10. 2014, str. 23, z vsemi spremembami. Neuradno prečiščeno besedilo s seznamom sprememb je na voljo tukaj.
  50. Svet ECB bo do konca aprila 2021 sprejel sklep ECB o skupnem znesku letnih nadomestil za nadzor za leto 2020.
  51. Glej Annual Report 2019/20, BIS.
  52. Ekvivalent polnega delovnega časa je enota, enakovredna enemu zaposlenemu, ki eno leto dela s polnim delovnim časom. Zaposleni po pogodbi za nedoločen čas, zaposleni po pogodbi za določen čas in zaposleni po kratkoročni pogodbi ter udeleženci programa ECB za diplomante so vključeni sorazmerno s številom opravljenih delovnih ur. Vključeni so tudi zaposleni na porodniškem ali daljšem dopustu, medtem ko zaposleni na neplačanem dopustu niso vključeni.
  53. Zneski so evidentirani kot bruto zneski, tj. pred odtegnitvijo davka v korist EU.
  54. Glede neto zneska, ki bremeni izkaz poslovnega izida v zvezi s pokojninskim sistemom za sedanje člane Izvršnega odbora in sedanje člane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, glej pojasnilo št. 13.3 »Razno«.
  55. Nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja niso upravičene do udeležbe v razdeljivem dobičku ECB niti niso dolžne pokrivati morebitnih izgub ECB.
  56. V skladu s členom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB.