content here is the anonymously transparent proxied version of ecb.europa.eu   X
Menu

UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 16. julij 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Najnovejše informacije od naše zadnje seje o denarni politiki v začetku junija kažejo na ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti v euroobmočju, čeprav raven aktivnosti ostaja nižja, kot je bila pred pandemijo koronavirusa (COVID-19), obeti za prihodnost pa so še vedno zelo negotovi. Visokofrekvenčni in anketni kazalniki so aprila dosegli dno, nato pa maja in junija dokaj močno, čeprav neenotno in delno okrevali, vzporedno z nadaljnjim obvladovanjem virusa in postopnim umikanjem ukrepov za omejevanje gibanja. Kljub temu dejanske in pričakovane izgube delovnih mest in dohodka ter izjemno povišana negotovost glede poteka pandemije in razvoja gospodarskih obetov še naprej zmanjšujejo potrošnjo gospodinjstev in podjetniške naložbe. Nižje cene energentov zavirajo gibanje skupne inflacije, cenovni pritiski pa bodo zaradi strmega upada rasti realnega BDP in s tem povezanega precejšnjega povečanja neizkoriščenih zmogljivosti v gospodarstvu predvidoma ostali zelo šibki.

V takšnih razmerah je še vedno potrebna precejšnja spodbuda s strani denarne politike, da se podpre gospodarsko okrevanje in zaščiti cenovna stabilnost v srednjeročnem obdobju. Zato smo sklenili, da potrdimo zelo spodbujevalno naravnanost naše denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB bomo ohranili nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Nadaljevali bomo nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.350 milijard EUR. Ti nakupi prispevajo k sproščanju splošne naravnanosti denarne politike in tako pomagajo izravnavati v projekcijah predvideni premik navzdol v gibanju inflacije, do katerega prihaja zaradi pandemije. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To nam omogoča, da učinkovito preprečimo tveganja za nemoteno transmisijo denarne politike. Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bomo izvajali vsaj do konca junija 2021, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali vsaj do konca leta 2022. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB. Še naprej nameravamo v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Obsežno likvidnost bomo še naprej zagotavljali tudi z operacijami refinanciranja. Zelo veliko sredstev so si nasprotne stranke izposodile zlasti v najnovejši operaciji tretje serije ciljno usmerjenih dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Z ukrepi denarne politike, ki smo jih sprejeli od začetka marca, zagotavljamo ključno podporo, ki je potrebna za okrevanje gospodarstva v euroobmočju in zaščito cenovne stabilnost v srednjeročnem obdobju. Z njimi podpiramo likvidnostne razmere in pogoje financiranja v gospodarstvu, pomagamo ohranjati tok kreditov gospodinjstvom in podjetjem ter prispevamo k vzdrževanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje in jurisdikcije. Obenem ostaja Svet ECB v sedanjem okolju povišane negotovosti in velikega obsega prostih zmogljivosti v gospodarstvu trdno odločen, da v okviru svojega mandata stori vse potrebno, da pomaga vsem državljanom in državljankam euroobmočja v teh izjemno zahtevnih časih. To v prvi vrsti velja za našo nalogo, da v okviru mandata za ohranjanje cenovne stabilnosti zagotovimo, da se denarna politika prenaša v vse dele gospodarstva in v vse jurisdikcije. Svet ECB je zato še naprej pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Kot kažejo najnovejši podatki in anketni kazalniki, se je gospodarska aktivnost v maju in juniju močno izboljšala, potem ko je aprila dosegla dno, kar je potekalo vzporedno z nadaljnjim obvladovanjem virusa in posledičnim umikanjem ukrepov za omejitev gibanja. Vseeno ostajajo ekonomski kazalniki daleč pod ravnmi izpred pandemije, okrevanje pa je še v zgodnji fazi ter ostaja neenotno po sektorjih in jurisdikcijah. Realni BDP euroobmočja, ki je v prvem četrtletju 2020 upadel za 3,6% glede na četrtletje prej, se bo v drugem četrtletju predvidoma še nadalje skrčil in se gibal približno v skladu z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz junija 2020. Pojavili so se znaki okrevanja potrošnje, prišlo pa je tudi do pomembnega odboja industrijske proizvodnje. Po drugi strani oslabljene razmere na trgu dela ter previdnostno varčevanje gospodinjstev zavirajo potrošnjo gospodinjstev. Slabi poslovni obeti in velika negotovost zavirajo naložbe, medtem ko šibka dinamika v svetovnem gospodarstvu zmanjšuje zunanje povpraševanje po blagu in storitvah euroobmočja.

V tretjem četrtletju bo po pričakovanjih prišlo do odboja gospodarske aktivnosti v euroobmočju, ko se bodo zajezitveni ukrepi še dodatno sprostili, odboj pa bodo poganjali tudi ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnane javnofinančne politike ter ponoven zagon svetovne gospodarske aktivnosti. Vseeno ostajata skupna hitrost in obseg okrevanja izjemno negotova. Na splošno bo obseg krčenja in okrevanja ključno odvisen od trajanja in učinkovitosti zajezitvenih ukrepov, od uspešnosti politik, ki zmanjšujejo negativen vpliv na dohodek in zaposlenost, ter od tega, v kolikšni meri bodo ponudbene zmogljivosti in domače povpraševanje trajno prizadeti. Svet ECB ocenjuje, da gledano v celoti tveganja za gospodarsko rast v euroobmočju ostajajo usmerjena navzdol.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, junija zvišala na 0,3%, potem ko je maja znašala 0,1%, kar je predvsem posledica manj negativne inflacije v skupini energentov. Sodeč po sedanjih in terminskih cenah nafte ter upoštevajoč začasno znižanje davka na dodano vrednost v Nemčiji se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno ponovno znižala, zatem pa naj bi v začetku leta 2021 začela ponovno naraščati. V srednjeročnem obdobju bo šibko povpraševanje povzročalo pritiske na znižanje inflacije, ki jih bodo le deloma izravnavali pritiski na njeno zvišanje zaradi omejitev v ponudbi. Tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se še naprej zvišujejo z rekordno nizkih ravni, ki so jih dosegli sredi marca, vendar na splošno ostajajo nizki. Čeprav so anketni kazalniki inflacijskih pričakovanj od začetka pandemije upadli, so dolgoročna pričakovanja manj prizadeta kot kratkoročna in srednjeročna pričakovanja.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) v maju 2020 okrepila na 8,9%, potem ko je aprila znašala 8,2%. Visoka rast denarja je posledica kreditiranja s strani bank, ki ga v veliki meri še naprej poganjajo akutne likvidnostne potrebe v gospodarstvu. Poleg tega velika gospodarska negotovost povzroča preusmerjanje k imetjem denarja iz previdnostnih razlogov. V takšnem okolju je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki zajema najlikvidnejše komponente denarja.

Učinki pandemije koronavirusa na gospodarsko aktivnost so še naprej vplivali tudi na gibanje posojil zasebnemu sektorju. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je maja 2020 še dodatno povečala na 7,3%, potem ko je aprila znašala 6,6%, kar je posledica potreb podjetij po financiranju tekočih izdatkov in obratnega kapitala v kontekstu še vedno anemičnih prihodkov. Po drugi strani je medletna rast posojil gospodinjstvom v maju ostala nespremenjena na ravni 3,0%, potem ko je dva meseca zapored upadala zaradi dejavnikov, ki zavirajo potrošnjo.

Ta gibanja dodatno osvetljujejo rezultati ankete o bančnih posojilih v euroobmočju za drugo četrtletje 2020. Kar zadeva podjetja, rezultati ankete kažejo na nadaljnji močan vpliv pandemije v smeri krepitve povpraševanja po posojilih, ki ga poganjajo zlasti izredne likvidnostne potrebe, medtem ko so se potrebe po financiranju za naložbe v osnovna sredstva zmanjšale. Kreditni standardi za posojila podjetjem so ostali večinoma nespremenjeni. Zaostrovanje standardov zaradi poslabšanja gospodarskih obetov in s tem povezanega upada kreditne sposobnosti podjetij so večinoma izravnali blažilni učinki sprejetih politik, zlasti ukrepov za likvidnostno podporo, ki jih je sprejela ECB, ter državnih jamstev za posojila. Vseeno v prihodnjem obdobju banke pričakujejo neto zaostrovanje kreditnih standardov za posojila podjetjem, ki je deloma povezano s pričakovanim iztekom državnim jamstvenih shem. Kar zadeva posojila gospodinjstvom, so se kreditni standardi zaostrili, kar je predvsem posledica poslabševanja obetov glede dohodka in zaposlitve v kontekstu pandemije.

Gledano v celoti bodo naši ukrepi skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije, še naprej olajševali dostop do financiranja, med drugim tudi tistim, ki so jih posledice pandemije najbolj prizadele.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Ukrepi, ki so bili sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, bi morali biti čim bolj ciljno usmerjeni in začasni Ob tem tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države v skupni višini 540 milijard EUR, zagotavljajo pomembno finančno podporo. Obenem Svet ECB poziva k hitremu sprejetju nadaljnjih odločnih ukrepov, ki bodo pripravili in podprli gospodarsko okrevanje. Zato zelo pozdravljamo predlog Evropske komisije za načrt okrevanja, imenovan »Next Generation EU«, katerega cilj je podpreti regije in sektorje, ki jih je pandemija najbolj prizadela, okrepiti enotni trg ter omogočiti trajno in uspešno okrevanje. Pomembno je, da evropski voditelji hitro uskladijo ambiciozen sveženj ukrepov.

Da bi mehanizem Evropske unije za okrevanje in odpornost lahko v celoti dosegel svoj potencial, bo moral biti trdno ukoreninjen v zdravih strukturnih politikah, ki so zasnovane in se izvajajo na nacionalni ravni. Dobro zasnovane strukturne politike bi lahko prispevale k hitrejšemu, močnejšemu in bolj enotnemu okrevanju iz krize, s čimer bi podpirale tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Ciljno usmerjene strukturne politike so še posebej pomembne za poživitev našega gospodarstva, zlasti s povečevanjem naložb na prednostnih področjih, kot sta zelena in digitalna preobrazba.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije