18.10.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/57

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 17. septembra 2014

o izvajanju ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo Evropske centralne banke

(ECB/2014/39)

(2014/723/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 25(1), (2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o EMN) vzpostavlja enotni mehanizem nadzora (EMN), ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic.

(2)

Člen 25(2) uredbe o EMN zahteva, da ECB svoje nadzorniške naloge opravlja brez poseganja v svoje naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in v katere koli druge svoje naloge ter ločeno od njih. Nadzorniške naloge ECB ne bi smele posegati v njene naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, niti ne bi smele biti z njimi določene. Poleg tega te nadzorniške naloge ne bi smele posegati v naloge ECB v zvezi z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) ali katere koli druge naloge. Od ECB se zahteva, da Evropskemu parlamentu in Svetu poroča, kako izpolnjuje to določbo. Nadzorniške naloge ECB ne smejo spremeniti stalnega spremljanja plačilne sposobnosti njenih nasprotnih strank za operacije denarne politike. Poleg tega bi moralo biti osebje, ki sodeluje pri opravljanju nadzorniških nalog, organizacijsko ločeno od osebja, ki sodeluje pri opravljanju drugih nalog, dodeljenih ECB, in zanj bi morale veljati ločene linije poročanja.

(3)	Člen 25(3) uredbe o EMN zahteva, da ECB za namene člena 25(1) in (2) sprejme in objavi vsa potrebna notranja pravila, vključno s pravili o varovanju poslovne skrivnosti in izmenjavi informacij med obema področjema delovanja.

(4)	Člen 25(4) uredbe o EMN zahteva, da ECB zagotovi, da je pri delovanju Sveta ECB denarna funkcija povsem ločena od nadzorne funkcije. To se odraža tudi pri strogo ločenih sestankih in dnevnih redih.

(5)

Da bi zagotovili ločenost med nalogami denarne politike in nadzorniškimi nalogami, člen 25(5) uredbe o EMN zahteva, da ECB vzpostavi odbor za mediacijo, ki odpravlja razhajanja med stališči, ki jih izrazijo pristojni organi zadevnih sodelujočih držav članic glede ugovorov Sveta ECB zoper osnutke odločitev Nadzornega odbora. Odbor za mediacijo bo vključeval po enega člana iz vsake sodelujoče države članice, ki ga država članica izbere med člani Sveta ECB in Nadzornega odbora. Svoje odločitve sprejema z navadno večino, pri čemer ima vsak član en glas. ECB je dolžna sprejeti in javno objaviti uredbo o vzpostavitvi odbora za mediacijo ter njegov poslovnik; v tem kontekstu je ECB sprejela Uredbo (EU) št. 673/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/26) (2).

(6)	Poslovnik ECB je bil spremenjen (3), da bi se notranja organiziranost ECB in njenih organov odločanja prilagodila novim zahtevam, ki izhajajo iz uredbe o EMN, in da bi se pojasnila razmerja med organi, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja nadzorniških odločitev.

(7)

Členi 13g do 13j Poslovnika ECB določajo podrobnosti o sprejemanju odločitev Sveta ECB v zvezi z zadevami, povezanimi z uredbo o EMN. Natančneje, člen 13g se nanaša na sprejemanje odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 4 uredbe o EMN, člen 13h pa se nanaša na sprejemanje odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 5 uredbe o EMN, s čimer se izpolnjujejo zahteve, določene v členu 26(8) uredbe o EMN.

(8)

Člen 13k Poslovnika ECB določa, da mora ECB nadzorniške naloge opravljati brez poseganja v svoje naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in v katere koli druge naloge ter ločeno od njih. V tej zvezi se od ECB zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev ločenosti med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo. Hkrati ločenost funkcije denarne politike in nadzorne funkcije ne bi smela izključevati izmenjave informacij med tema dvema področjema delovanja, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog ECB in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

(9)	Člen 13l Poslovnika ECB določa, da se morajo seje Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami voditi ločeno od rednih sej Sveta ECB in imeti ločen dnevni red.

(10)

V skladu s členom 13m Poslovnika ECB o notranji strukturi ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo ECB in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge. Izvršilni odbor se o tej notranji strukturi posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko v dogovoru z Izvršilnim odborom ustanovi in razpusti podstrukture začasne narave, kot so delovne ali projektne skupine. Te pomagajo pri delu v zvezi z nadzorniškimi nalogami in poročajo Nadzornemu odboru. Člen 13m tudi določa, da predsednik ECB po posvetovanju s predsednikom Nadzornega odbora imenuje sekretarja Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora. Sekretar sodeluje s sekretarjem Sveta ECB pri pripravi sej Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami in je odgovoren za sestavo zapisnikov teh sej.

(11)

V uvodni izjavi 66 uredbe o EMN je navedeno, da bi morala organizacijska ločenost osebja zadevati vse službe, ki so potrebne za neodvisno denarno politiko, ter zagotavljati uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora, določenega v uredbi o EMN, nad opravljanjem nadzorniških nalog. Osebje, ki sodeluje pri opravljanju nadzorniških nalog, bi moralo poročati predsedniku Nadzornega odbora. V tem okviru je ECB za izpolnitev zahtev, vsebovanih v členu 25(2) uredbe o EMN (4), vzpostavila strukturo štirih generalnih direktoratov za izvrševanje nadzorniških nalog in sekretariat Nadzornega odbora, ki funkcijsko odgovarjajo predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora. ECB je nadalje identificirala več poslovnih področij, ki zagotavljajo podporo funkciji denarne politike in nadzorni funkciji ECB kot skupne službe in pri katerih taka podpora ne bo vodila do nasprotja interesov med cilji nadzora in denarne politike ECB. Na več poslovnih področjih s skupnimi službami so bili vzpostavljeni oddelki, namenjeni opravljanju nadzorniških nalog.

(12)

Člen 37 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke določa obveznost varovanja poslovne skrivnosti za člane upravljavskih organov in zaposlene v ECB in nacionalnih centralnih bankah. V uvodni izjavi 74 uredbe o EMN je navedeno, da bi morale za Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor in osebje ECB, ki izvaja nadzorniške naloge, veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovne skrivnosti. Člen 27 uredbe o EMN razširja obveznost varovanja poslovne skrivnosti na člane Nadzornega odbora in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki opravlja nadzorniške dolžnosti.

(13)

Izmenjavo informacij med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ECB je treba organizirati ob strogem upoštevanju omejitev, določenih v pravu Unije (5), ob upoštevanju načela ločenosti. Veljale bodo obveznosti varovanja zaupnih informacij, kakor so določene v veljavnih zakonih in drugih predpisih, na primer v Uredbi Sveta (ES) št. 2533/98 (6) o zbiranju zaupnih statističnih podatkov in določbah Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) v zvezi z izmenjavo nadzorniških informacij. Pod pogoji, določenimi v tem sklepu, se načelo ločenosti uporablja za pretok zaupnih informacij s funkcije denarne politike na nadzorno funkcijo in z nadzorne funkcije na funkcijo denarne politike ECB.

(14)

Po uvodni izjavi 65 uredbe o EMN v skladu s členom 127(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ECB opravlja naloge denarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen. Cilj njenih nadzorniških nalog je zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Zato jih je treba opravljati popolnoma ločeno od funkcije denarne politike, da bi preprečili nasprotje interesov in zagotovili, da se vsaka od teh funkcij izvršuje v skladu z njenimi konkretnimi cilji. Hkrati učinkovita ločenost med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ne bi smela preprečevati, da se izkoristijo, kadar koli je to možno in zaželeno, vse prednosti, ki se pričakujejo kot posledica združitve teh dveh funkcij v isti instituciji, vključno z upoštevanjem obsežnega strokovnega znanja ECB o makroekonomskih vprašanjih in vprašanjih finančne stabilnosti ter zmanjševanjem dvojnega dela pri zbiranju informacij. Zato je treba vzpostaviti mehanizme, ki omogočajo ustrezen pretok podatkov in drugih zaupnih informacij med obema funkcijama –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe in cilji

1.   Ta sklep določa ureditve, ki so v skladu z zahtevo, da je funkcija denarne politike ECB ločena od nadzorne funkcije ECB (v nadaljnjem besedilu skupaj: funkciji), zlasti v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti in izmenjavo informacij med obema funkcijama.

2.   ECB opravlja svoje nadzorniške naloge brez poseganja v svoje naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in v katere koli druge naloge ter ločeno od njih. Nadzorniške naloge ECB ne posegajo v njene naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, niti niso z njimi določene. Poleg tega nadzorniške naloge ECB ne posegajo v njene naloge v zvezi z ESRB ali katere koli druge naloge. Nadzorniške naloge ECB ter stalno spremljanje finančne trdnosti in plačilne sposobnosti nasprotnih strank za operacije denarne politike Eurosistema se oblikujejo na način, ki ne vodi v izkrivljanje namena katere koli od teh nalog.

3.   ECB zagotovi, da je pri delovanju Sveta ECB denarna funkcija povsem ločena od nadzorne funkcije. To se odraža tudi pri strogo ločenih sestankih in dnevnih redih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

1.

„zaupne informacije“ pomenijo informacije, ki se v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB razvrstijo kot „ECB-CONFIDENTIAL“ ali „ECB-SECRET“; druge zaupne informacije, vključno z informacijami, za katere veljajo pravila o varstvu podatkov ali obveznost varovanja poslovne skrivnosti in nastanejo znotraj ECB ali jih Evropski centralni banki posredujejo drugi organi ali posamezniki; katere koli zaupne informacije, za katere veljajo pravila o varovanju poslovne skrivnosti iz Direktive 2013/36/EU; ter zaupne statistične informacije v skladu z Uredbo (ES) št. 2533/98;

2.

„potreba po seznanitvi“ pomeni potrebo po dostopu do zaupnih informacij, ki so potrebne za izpolnitev statutarne funkcije ali naloge ECB, ki mora biti v primeru informacij z oznako „ECB-CONFIDENTIAL“ dovolj široka, da lahko zaposleni dostopajo do informacij, pomembnih za njihove naloge, in od sodelavcev prevzamejo naloge z minimalno zakasnitvijo;

3.	„neobdelani podatki“ pomenijo podatke, ki jih pošljejo poročevalske enote, po statistični obdelavi in potrjevanju, ali podatke, ki jih ustvari ECB pri izvrševanju svojih funkcij;

4.	„ureditev zaupnosti v ECB“ pomeni ureditev ECB, ki opredeljuje način razvrstitve po stopnji zaupnosti in varovanja zaupnih informacij ECB ter ravnanja z njimi.

Člen 3

Organizacijska ločenost

1.   ECB vodi avtonomne postopke odločanja za svojo nadzorno funkcijo in funkcijo denarne politike.

2.   Vse delovne enote v ECB delujejo pod upravljavskim vodstvom Izvršilnega odbora. Pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo ECB in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge. Izvršilni odbor se o tej notranji strukturi posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora.

3.   Zaposleni v ECB, ki sodelujejo pri opravljanju nadzorniških nalog, so organizacijsko ločeni od zaposlenih, ki sodelujejo pri opravljanju drugih nalog, dodeljenih ECB. Zaposleni, ki sodelujejo pri opravljanju nadzorniških nalog, odgovarjajo Izvršilnemu odboru v zvezi z organizacijskimi vprašanji, vprašanji človeških virov in administrativnimi vprašanji, funkcijsko pa odgovarjajo predsedniku in podpredsedniku Nadzornega odbora, razen v primeru iz odstavka 4.

4.   ECB lahko vzpostavi skupne službe, ki zagotavljajo podporo funkciji denarne politike in nadzorni funkciji, v izogib podvajanju teh podpornih nalog, s tem pa se tudi prispeva k zagotavljanju učinkovitih in kakovostnih storitev teh služb. Za te službe ne velja člen 6 glede izmenjave informacij med njimi in zadevnima funkcijama.

Člen 4

Poslovna skrivnost

1.   Od članov Nadzornega odbora, usmerjevalnega odbora in vseh podstruktur, ki jih ustanovi Nadzorni odbor, zaposlenih v ECB in osebja, napotenega iz sodelujočih držav članic, ki izvaja nadzorniške naloge, se zahteva, da tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti ne razkrijejo tistih informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

2.   Za osebe, ki imajo dostop do podatkov, urejenih z zakonodajo Unije, ki določa obveznost varovanja skrivnosti, velja ta zakonodaja.

3.   ECB s pogodbenimi ureditvami zagotovi, da za posameznike, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno opravljajo kakršne koli storitve, povezane z izvajanjem nadzorniških dolžnosti, veljajo enake zahteve o varovanju poslovne skrivnosti.

4.   Pravila o varovanju poslovne skrivnosti, vsebovana v Direktivi 2013/36/EU, se uporabljajo za osebe, določene v odstavkih 1 do 3. Zlasti se lahko zaupne informacije, ki jih te osebe prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti, razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

5.   Ne glede na to je v primerih, ko je zoper kreditno institucijo uveden stečaj ali postopek prisilne likvidacije, v civilnem ali gospodarskem postopku dovoljeno razkriti zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to kreditno institucijo.

6.   Ta člen ne preprečuje, da ECB v okviru svoje nadzorne funkcije izmenja informacije z drugimi organi Unije ali nacionalnimi organi v skladu z veljavnim pravom Unije. Za tako izmenjane informacije veljajo odstavki 1 do 5.

7.   Ureditev zaupnosti v ECB velja za člane ECB v Nadzornem odboru, zaposlene v ECB in osebje, napoteno iz sodelujočih držav članic, ki izvaja nadzorniške naloge, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti.

Člen 5

Splošna načela za dostop do informacij med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo ter razvrstitev po stopnji zaupnosti

1.   Ne glede na člen 4 se lahko informacije med obema funkcijama izmenjajo pod pogojem, da je to dovoljeno na podlagi upoštevnega prava Unije.

2.   Informacije, razen neobdelanih podatkov, razvrsti po stopnji zaupnosti v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB tista od obeh funkcij ECB, ki je njihov lastnik. Neobdelani podatki se razvrstijo ločeno. Za izmenjavo zaupnih informacij med obema funkcijama veljajo pravila o upravljanju in postopkovna pravila, določena za ta namen, ter zahteva glede potrebe po seznanitvi, ki jo mora izkazati tista od obeh funkcij ECB, ki zahteva informacije.

3.   O dostopu nadzorne funkcije oziroma funkcije denarne politike do zaupnih informacij druge funkcije odloči tista funkcija ECB, ki je lastnik informacij, v skladu z ureditvijo zaupnosti v ECB, razen če je v tem sklepu določeno drugače. V primeru, da med obema funkcijama ECB pride do spora v zvezi z dostopom do zaupnih informacij, dostop do zaupnih informacij določi Izvršilni odbor v skladu z načelom ločenosti. Zagotoviti je treba skladnost odločitev o pravicah dostopa in ustrezno evidentiranje takih odločitev.

Člen 6

Izmenjava zaupnih informacij med funkcijo denarne politike in nadzorno funkcijo

1.   Vsaka funkcija ECB razkrije drugi funkciji zaupne informacije v obliki neanonimiziranih podatkov, pridobljenih v okviru splošnega poročanja (COREP) in finančnega poročanja (FINREP) (8), ter druge neobdelane podatke na podlagi zahteve, ki temelji na potrebi po seznanitvi, po odobritvi Izvršilnega odbora, razen če pravo Unije določa drugače. Nadzorna funkcija ECB razkrije zaupne informacije v obliki anonimiziranih podatkov, pridobljenih v okviru COREP in FINREP, funkciji denarne politike ECB na podlagi zahteve, ki temelji na potrebi po seznanitvi, razen če pravo Unije določa drugače.

2.   Funkciji ECB druga drugi ne razkrijeta zaupnih informacij, ki vsebujejo ocene ali priporočila glede politike, razen na podlagi zahteve, ki temelji na potrebi po seznanitvi, pri čemer se zagotovi, da se vsaka funkcija izvršuje v skladu z veljavnimi cilji, tako razkritje pa izrecno odobri Izvršilni odbor.

Funkciji ECB lahko druga drugi razkrijeta zaupne zbirne informacije, ki ne vsebujejo niti posameznih bančnih informacij niti z vidika politike občutljivih informacij, povezanih s pripravo odločitev, na podlagi zahteve, ki temelji na potrebi po seznanitvi, pri čemer se zagotovi, da se vsaka funkcija izvršuje v skladu z veljavnimi cilji.

3.   Zaupne informacije, prejete po tem členu, avtonomno analizira tista od obeh funkcij, ki prejme informacije, v skladu s svojim ciljem. Vsaka kasnejša odločitev se sprejme izključno na tej podlagi.

Člen 7

Izmenjava zaupnih informacij, ki vključujejo osebne podatke

Za izmenjavo informacij, ki vključujejo osebne podatke, velja upoštevno pravo Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.

Člen 8

Izmenjava zaupnih informacij v izrednih razmerah

Ne glede na člen 6 vsaka od obeh funkcij ECB v izrednih razmerah, kakor so opredeljene v členu 114 Direktive 2013/36/EU, nemudoma sporoči zaupne informacije drugi funkciji ECB, če so te informacije pomembne za izvrševanje njenih nalog glede konkretne izredne situacije.

Člen 9

Končna določba

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  Uredba (EU) št. 673/2014 Evropske centralne banke z dne 2. junija 2014 o ustanovitvi Odbora za mediacijo in sprejetju njegovega poslovnika (ECB/2014/26) (UL L 179, 19.6.2014, str. 72).

(3)  Sklep ECB/2014/1 z dne 22. januarja 2014 o spremembah Sklepa ECB/2004/2 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 95, 29.3.2014, str. 56).

(4)  Glej tudi uvodno izjavo O Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora (2013/694/EU) (UL L 320, 30.11.2013, str. 1); in uvodno izjavo G Memoranduma o soglasju med Svetom Evropske unije in Evropsko centralno banko o sodelovanju v postopkih, povezanih z enotnim mehanizmom nadzora (EMN).

(5)  Glej uvodno izjavo H Medinstitucionalnega sporazuma. V skladu z uvodno izjavo 74 uredbe o EMN zahteve za izmenjavo informacij z osebjem, ki v nadzorne dejavnosti ni vključeno, ne bi smele preprečevati, da ECB izmenjuje informacije v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v upoštevni zakonodaji Unije, tudi s Komisijo za namene njenih nalog na podlagi členov 107 in 108 PDEU ter na podlagi prava Unije o strožjem ekonomskem in proračunskem nadzoru.

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(7)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(8)  Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

---

---