EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 52014AB0009
Opinion of the European Central Bank of 5 February 2014 on a proposal for a directive of the European Parliament and of the Council on payment services in the internal market and amending Directives 2002/65/EC, 2013/36/EU and 2009/110/EC and repealing Directive 2007/64/EC (CON/2014/9)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (CON/2014/9)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. februarja 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (CON/2014/9)
UL C 224, 15.7.2014, str. 1–25
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
15.7.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 224/1 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 5. februarja 2014
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES
(CON/2014/9)
2014/C 224/01
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 31. oktobra 2013 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2013/36/EU in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov in prispeva k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v četrti alinei člena 127(2) in členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
1. |
Cilj predlagane direktive, ki vključuje in razveljavlja Direktivo 2007/64/ES (2) (direktiva o plačilnih storitvah), je pomagati pri nadaljnjem razvoju trga elektronskih plačil na ravni Unije ter s tem potrošnikom in udeležencem na trgu omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga, tudi ob upoštevanju hitro razvijajočega se trga plačil malih vrednosti (uvajanje novih rešitev za plačevanje prek pametnih telefonov, e-trgovina itd.). Ti predlogi sledijo obsežnemu pregledu sedanjega okolja plačilnih storitev, ki ga je opravila Komisija. Januarja 2012 je Komisija objavila zeleno knjigo Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila (3) ter o njej opravila javno posvetovanje, na katero se je odzvala tudi ECB (4). Tako odzivi na posvetovanje o zeleni knjigi kot tudi lastne študije Komisije in pregled direktive o plačilnih storitvah kažejo na to, da novejše inovacije na trgu in v tehnologiji plačil malih vrednosti pomenijo nove izzive za zakonodajalce, kar se želi s predlogi urediti. |
2. |
Predlagana direktiva uvaja številne spremembe ureditve sedanje direktive o plačilnih storitvah, vključno z razširitvijo področja uporabe z vidika geografskega območja in valute plačilnih transakcij. Na novo opredeljuje in spreminja več sedanjih izvzetij iz direktive o plačilnih storitvah, da bodo bolj omejene in jih bo težje izkoriščati, ter črta druga, ki niso več potrebna. Na primer, spreminja izvzetje za trgovske zastopnike, tako da bo veljalo samo za zastopnike, ki delujejo v imenu plačnika ali prejemnika plačila. Poleg tega na novo in strožje opredeljuje sedanje izvzetje digitalnih vsebin ali »telekomunikacijsko« izvzetje ter odpravlja izvzetje iz direktive o plačilnih storitvah za storitve na bankomatih, ki jih ponujajo neodvisni ponudniki. Najbolj znatno razširja ureditev direktive o plačilnih storitvah s tem, da zajema tudi nove storitve in njihove ponudnike, tj. tretje ponudnike plačilnih storitev, katerih poslovna dejavnost je opravljanje storitev, ki temeljijo na dostopu do plačilnih računov, kot je odreditev plačil ali zagotavljanje podatkov o računih, pri čemer pa ti ponudniki običajno ne vodijo denarnih sredstev strank (5). Prepoveduje prakso trgovcev, ki zaračunavajo doplačila za uporabo kartic, za katere velja ureditev medbančnih provizij, glede na omejitev višine medbančnih provizij v skladu s predlagano uredbo o medbančnih provizijah za kartične transakcije (6). Končno tudi spreminja številne pomembne sestavine sedanje ureditve – kot so na primer zahteve glede varstva denarnih sredstev, pogoji za opustitev ter odgovornost ponudnika plačilnih storitev in plačnika za neodobrene plačilne transakcije – z namenom, da se te določbe dodatno uskladijo ter da se doseže napredek pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in izboljša pravna varnost (7). Na splošno je predlagana direktiva namenjena izboljšanju varstva potrošnikov pred goljufijami, možnimi zlorabami in drugimi incidenti, povezanimi z varnostjo plačilnih storitev. Vsebuje več določb, ki zahtevajo od Evropskega bančnega organa (EBA), da prispeva k doslednemu in skladnemu delovanju nadzora v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8). |
3. |
ECB močno podpira cilje in vsebino predlagane direktive. Zlasti podpira predlog za razširitev sedanjega seznama plačilnih storitev z vključitvijo storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja podatkov o računih, kar je način za podpiranje inovacij in konkurence pri plačilih malih vrednosti. Nadzorniki in pregledniki so vprašanje dostopa tretjih oseb do plačilnih računov obširno obravnavali v okviru evropskega foruma za varnost plačil malih vrednosti (v nadaljnjem besedilu: forum SecuRe Pay). Temeljni elementi te obravnave so upoštevani v spremembah besedila, ki jih predlaga ECB. |
4. |
ECB pozdravlja to, da: (a) se predlaga uskladitev in izboljšanje operativnih in varnostnih zahtev za ponudnike plačilnih storitev; (b) se bodo okrepila pooblastila pristojnih organov za izvrševanje; in (c) bodo nekatere določbe direktive o plačilnih storitvah, pri uporabi katerih so imele države članice do zdaj precejšnjo možnost diskrecije, postale strožje. Ta element diskrecije je povzročil znatne razlike pri uporabi pravil v Uniji in posledično razdrobljenost trga plačil malih vrednosti (9). ECB je v preteklosti predstavila svoja stališča v odzivu na zeleno knjigo (10) in tudi v drugih forumih, kot je forum SecuRe Pay. ECB je zadovoljna, da je veliko priporočil iz navedenega odziva in tudi priporočil foruma SecuRe Pay upoštevanih v predlagani direktivi. Ne glede na to ima ECB več posebnih pripomb. |
Posebne pripombe
1. Opredelitev pojmov
Opredelitve pojmov v predlagani direktivi (11) so večinoma enake kot v direktivi o plačilnih storitvah, dalo pa bi se jih še izboljšati. Zlasti bi bilo treba v predlagani direktivi dodati opredelitvi pojmov izdajanje plačilnih instrumentov in pridobivanje plačilnih transakcij (12). S tem bi se povečala jasnost Priloge I k predlagani direktivi. Z dodatno spremembo bi se lahko izboljšali opredelitvi pojmov storitev odreditve plačil (13) in storitev zagotavljanja podatkov o računih (14), zaradi celovitosti pa bi bilo treba vključiti opredelitve pojmov kreditni prenos, čezmejno plačilo in nacionalno plačilo.
2. Druge določbe
2.1 |
V zvezi s področjem uporabe (15) predlagana direktiva določa, da se v primeru, če se samo eden od ponudnikov plačilnih storitev v plačilni transakciji nahaja v Uniji, določbe o datumu valute odobritve (16) ter preglednosti pogojev in zahtevah po obveščanju v zvezi s plačilnimi storitvami uporabljajo za tiste dele transakcije, ki se izvršijo v Uniji (17). Kolikor je mogoče, bi se moral naslov IV, ki ureja pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev, prav tako uporabljati v teh primerih in enako za vse valute. |
2.2 |
Predlagana direktiva ne ohranja možnosti iz sedanje direktive o plačilnih storitvah, ki pooblašča države članice ali pristojne organe, da zahteve glede varstva denarnih sredstev, ki veljajo za plačilne institucije, ki poleg plačilnih storitev opravljajo druge poslovne dejavnosti, razširijo na plačilne institucije, ki opravljajo samo plačilne storitve (18). ECB predlaga, da bi za plačilne institucije veljala obveznost zagotavljanja ustrezne zaščite v obliki zahtev glede varstva denarnih sredstev uporabnika plačilnih storitev ne glede na to, ali poleg plačilnih storitev opravljajo druge poslovne dejavnosti ali ne. |
2.3 |
Zaradi učinkovitosti bi bila ECB za to, da bi bil za zagotavljanje skladnosti z direktivo odgovoren samo en organ, vendar se zaveda, da bi bilo lahko to zaradi različnih nacionalnih ureditev v praksi težko izvedljivo. |
2.4 |
ECB tudi predlaga, da se doda Europol kot dodatni organ, s katerim si lahko pristojni organi za nadzor plačilnih storitev izmenjujejo informacije (19), in sicer glede na strokovno znanje Europola na področju mednarodnega kriminala in terorizma, vključno z bojem proti ponarejanju eura ter drugim zlorabam plačilnih instrumentov in storitev za namen finančnega kriminala. |
2.5 |
Glede na to, da bodo morali ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, za storitve iz točke 7 Priloge I k predlagani direktivi omogočiti dostop do plačilnih računov, ter ob upoštevanju tega, da se storitve tretjih ponudnikov storitev običajno opravljajo prek interneta in tako niso omejene na eno samo državo članico, ECB zaradi varnosti predlaga, da za tretje ponudnike storitev ne pride v poštev nikakršna opustitev iz člena 27. |
2.6 |
Plačilni sistemi, določeni na podlagi Direktive 2009/44/ES (20) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o dokončnosti poravnave), so izvzeti iz pravila v členu 29(1) predlagane direktive, ki določa, da morajo biti pravila o dostopu do plačilnih sistemov objektivna in nediskriminatorna. Vendar zadnji odstavek člena 29(2) predlagane direktive določa, da je treba v primeru, če določeni plačilni sistem omogoča posredno udeležbo, tako udeležbo zagotoviti tudi drugim ponudnikom plačilnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, ali registriranim ponudnikom plačilnih storitev v skladu s členom 29(1). Opredelitev pojma posredni udeleženec v členu 2(g) direktive o dokončnosti poravnave trenutno ne zajema plačilnih institucij, zato ECB za zagotovitev skladnosti in pravne varnosti predlaga, da se opredelitev pojma posredni udeleženec v direktivi o dokončnosti poravnave spremeni tako, da bo zajemala tudi ponudnike plačilnih storitev. |
2.7 |
Da se združijo varnostne zahteve in varstvo strank ter zamisel o odprtem dostopu do storitev v zvezi s plačilnimi računi, ECB predlaga ustrezno avtentikacijo strank z uporabo sistema močne avtentikacije strank. Tretji ponudniki storitev bi to lahko zagotovili tako, da plačnika varno preusmerijo k ponudniku plačilnih storitev, ki vodi njegov račun, ali da izdajo lastne osebne varnostne elemente. Obe možnosti bi morali biti del standardiziranega evropskega vmesnika za dostop do plačilnih računov. Ta vmesnik bi moral temeljiti na odprtem evropskem standardu in vsakemu tretjemu ponudniku storitev omogočiti dostop do plačilnih računov pri vseh ponudnikih plačilnih storitev v vsej Uniji. Standard bi lahko opredelil organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB ter bi lahko vključeval tehnične in funkcijske specifikacije in s tem povezane postopke. Poleg tega bi morali tretji ponudniki plačilnih storitev: (a) varovati osebne varnostne elemente uporabnikov plačilnih storitev, ki jih sami izdajo; (b) nedvoumno dokazati svojo istovetnost pri ponudniku oziroma ponudnikih plačilnih storitev, ki vodijo račune; (c) vzdržati se hrambe podatkov, ki jih pridobijo pri dostopu do plačilnih računov, razen informacij za identifikacijo plačil, ki jih odredijo, kot so referenčna številka, IBAN plačnika in prejemnika plačila in znesek transakcije; ter (d) vzdržati se uporabe podatkov za kateri koli namen razen tistega, ki ga izrecno dovoli uporabnik plačilnih storitev (21). Pogodbe med ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, in tretjimi ponudniki storitev so ena od možnosti za pojasnitev več teh vidikov. Z vidika učinkovitosti in zato, da ne bi ustvarili neupravičene ovire za konkurenco, bi bilo treba glavne vidike (vključno z ureditvijo odgovornosti) pojasniti v predlagani direktivi. Nadaljnja poslovna pravila, vključno s tehničnimi in operativnimi ureditvami, npr. avtentikacijo, varstvom občutljivih podatkov, identifikacijo in sledljivostjo plačilnih nalogov, bi lahko opredelili z oblikovanjem plačilne sheme, h kateri bi lahko pristopili vsi zadevni udeleženci, in ki bi odpravila potrebo po dogovarjanju o posameznih pogodbah. |
2.8 |
V zvezi z določbami o okvirnih pogodbah in varstvu potrošnikov ECB meni, da bi morali biti potrošniki kot imetniki plačilnih računov v povezavi s storitvami odreditve plačil deležni ravni varstva, ki bi bila primerljiva z ravnjo, ki je zagotovljena dolžnikom v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (22) (v nadaljnjem besedilu: uredba o SEPA), tj. da bi moral imeti potrošnik pravico dati navodila ponudniku plačilnih storitev, ki vodi njegov račun, naj vzpostavi poseben pozitiven ali negativen seznam tretjih ponudnikov storitev (23). |
2.9 |
V povezavi z direktnimi obremenitvami predlagana direktiva določa, da bi moral imeti plačnik brezpogojno pravico do povračila, razen če je prejemnik plačila že izpolnil pogodbene obveznosti in je plačnik že prejel storitve oziroma potrošil blago (24). Namesto da bi predlagana direktiva okrepila varstvo potrošnikov, se zdi verjetno, da ne bi več omogočala neomejenih pravic do povračila v skladu s sedanjo shemo direktnih obremenitev SEPA. Da bi ponudniki plačilnih storitev lahko spoštovali te določbe o pravici do povračila, bi morali najbrž zbirati informacije o nakupih svojih strank. To je vprašanje, ki bi lahko sprožilo pomisleke glede zasebnosti ter povečalo administrativno breme ponudnikov plačilnih storitev. ECB namesto tega predlaga, da se kot splošno pravilo uvede brezpogojna pravica do povračila v roku osmih tednov za vse potrošniške direktne obremenitve. V zvezi z nekaterimi vrstami blaga in storitev bi dolžniki in upniki morali imeti možnost, da se posebej dogovorijo o tem, da ne veljajo nobene pravice do povračila. Komisija bi lahko vzpostavila celovit seznam takega blaga in storitev z delegiranimi akti. |
2.10 |
Finančno nadomestilo, ki ga mora tretji ponudnik storitev plačati ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, v povezavi z neodobrenimi plačilnimi transakcijami v skladu s členoma 65 in 82 predlagane direktive, se ne ujema z nadomestilom za neizvršitev, napačno izvršitev ali pozno izvršitev. ECB zato predlaga medsebojno uskladitev teh določb, da se zagotovijo podobna pravila o nadomestilih (25). |
2.11 |
Sedanja direktiva o plačilnih storitvah je znatno prispevala k večji učinkovitosti plačil malih vrednosti z uvedbo roka izvršitve D+1 za kreditne prenose (26). ECB ugotavlja, da razvoj poslovnih praks in tehnologije omogoča vse hitrejše izvrševanje plačil, in pozdravlja to, da so take storitve že na voljo v več državah članicah v korist potrošnikov in podjetij. ECB pričakuje, da bodo trgi še naprej izboljševali čase izvršitve povsod po Evropi, in bo z veseljem podpirala ta proces v vlogi spodbujevalca. |
2.12 |
Presoja varnostnih ureditev in priglasitev incidentov (27) ponudnikov plačilnih storitev je temeljna pristojnost bonitetnih nadzornikov in centralnih bank. Oblikovanje nadzornih zahtev na teh področjih bi tako morala ostati pod kontrolo teh organov. Vendar v skladu z direktivo o plačilnih storitvah obstaja potreba po izmenjavi informacij na področju operativnih tveganj, vključno z varnostnimi tveganji, s pristojnimi organi, ECB ter po potrebi Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) in pristojnimi organi v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij. Organ EBA bi moral biti odgovoren za usmerjanje take izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic, pri čemer bo ECB obvestila članice ESCB o vprašanjih, ki so pomembna za plačilne sisteme in plačilne instrumente. |
2.13 |
Organ EBA bi moral tudi pripraviti smernice, naslovljene na pristojne organe, o pritožbenih postopkih (28), ki bodo v pomoč pri usklajevanju postopkov. |
2.14 |
Nekatere določbe (29) se nanašajo samo na diskrecijo držav članic v zvezi z nacionalnimi plačilnimi transakcijami. Zdi se, da taka pravila niso skladna s ciljem, da se vzpostavi enoten trg za plačilne storitve, in bi jih bilo treba po možnosti izločiti. |
2.15 |
Končno, določbe o dostopu do podatkov o plačilnem računu in njihovi uporabi s strani tretjih ponudnikov storitev ter s strani tretjih izdajateljev plačilnih instrumentov, tj. kadar plačilno kartico izda tretji ponudnik storitev, so ločene (30). Te storitve niso bistveno različne, zato ECB predlaga združitev teh določb, saj se lahko ureditev dostopa do podatkov o plačilnem računu in njihovi uporabi s strani tretjih ponudnikov storitev smiselno uporablja tudi za tretje izdajatelje plačilnih instrumentov. |
Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 5. februarja 2014
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) COM(2013) 547/3.
(2) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).
(3) COM(2011) 941 konč.
(4) Glej Eurosystem response to the European Commission Green Paper ‘Towards an integrated European market for card, internet and mobile payments’ iz marca 2012, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.
(5) Glej točko 7 Priloge I k predlagani direktivi.
(6) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (COM (2013) 550/3); 2013/0265.
(7) Nadaljnje določbe pojasnjujejo pravila o dostopu do plačilnih sistemov in pravici do povračila ter urejajo tudi varnostne vidike in vidike avtentikacije v skladu s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013) 48 final) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnosti omrežij in informacij). V zvezi z direktivo o varnosti omrežij in informacij glej tudi odstavek 2.12 spodaj.
(8) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(9) Glej na primer člen 66 predlagane direktive v zvezi s pravili o odgovornosti ponudnika plačilnih storitev in plačnika v primeru neodobrenih kartičnih transakcij.
(10) Glej opombo 4.
(11) Glej člen 4 predlagane direktive.
(12) Glej spremembo besedila 12 v Prilogi.
(13) Glej člen 4(32) predlagane direktive.
(14) Glej člen 4(33) predlagane direktive.
(15) Glej člen 2 predlagane direktive.
(16) Glej člen 78 predlagane direktive.
(17) Glej naslov III predlagane direktive.
(18) Glej člen 9 direktive o plačilnih storitvah.
(19) Glej člen 25 predlagane direktive.
(20) Direktiva 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (UL L 146, 10.6.2009, str. 37).
(21) Glej člen 58 predlagane direktive.
(22) Glej uvodno izjavo 13 in člen 5(3)(d)(iii) Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22) (v nadaljnjem besedilu: uredba o enotnem območju plačil v eurih (uredba o SEPA)).
(23) Glej člena 45 in 59 (novo) predlagane direktive.
(24) Glej uvodno izjavo 57 in člen 67(1) predlagane direktive.
(25) Glej člene 65, 80 in 82 predlagane direktive.
(26) Člen 69(1) sedanje direktive o plačilnih storitvah določa, da morajo biti kreditni prenosi knjiženi v dobro računa ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po prejemu plačilnega naloga.
(27) Glej člena 85 in 86 predlagane direktive.
(28) Glej člen 88(1) predlagane direktive.
(29) Glej člena 35(2) in 56(2) predlagane direktive.
(30) Glej člen 58 oziroma člen 59.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 6 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Glej spremembo 31. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 7 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Glej spremembo 31. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 18 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Predlaga se, da se vse vrste tretjih ponudnikov storitev opišejo v isti uvodni izjavi, zato sta uvodni izjavi 18 in 26 združeni ter so navedeni tudi tretji ponudniki storitev, ki izdajajo plačilne instrumente, npr. debetne ali kreditne kartice. Zaradi vključitve slednjih se predlaga, da se črta primer drugih možnosti v primerjavi s takimi karticami. Poleg tega je izpostavljena možnost, da se lahko storitve zagotavljanja podatkov o računih opravljajo hkrati s storitvami odreditve plačil. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 26 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Ta uvodna izjava je združena z uvodno izjavo 18 (glej spremembo 3). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 51 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Gre za redakcijsko pojasnilo glede zadevnih strank. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 52 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Glej spremembi 19 in 24. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 7 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 57 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Ustvarjanje odvisnosti pravic do povračila od temeljnega nakupa sproža pomisleke glede zasebnosti ter učinkovitosti in stroškov. Sprejetje tega predloga bi verjetno pomenilo, da neomejene pravice do povračila po sedanji shemi direktnih obremenitev SEPA ne bi bile več dovoljene, kar bi pomenilo manj ugodne pogoje za potrošnike. ECB predlaga, da se kot splošno pravilo uvede brezpogojna pravica do povračila v roku osmih tednov za vse potrošniške direktne obremenitve. V zvezi z blagom ali storitvami za takojšnjo porabo, uvrščenimi na seznam, bi se dolžniki in upniki lahko posebej in izrecno dogovorili, da ne veljajo nobene pravice do povračila. Komisija bi lahko vzpostavila tak seznam z delegiranim aktom. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 8 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodna izjava 80 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Varnostni vidiki v zvezi s plačilnimi storitvami sodijo tudi v pristojnost centralnih bank. ECB je na prostovoljni podlagi vzpostavila tesno sodelovanje z nadzorniki ponudnikov plačilnih storitev v forumu SecuRe Pay. To uspešno sodelovanje bi bilo treba formalno urediti. Trenutni predlog ne vključuje nobenih regulativnih tehničnih standardov; zato je bilo sklicevanje nanje črtano. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 9 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 2 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Da se zagotovi celovito varstvo uporabnikov plačilnih storitev, bi se morale določbe o preglednosti in datumu valute knjiženja v dobro ter določbe o pravicah in obveznostih v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev uporabljati tudi za transakcije, pri katerih se samo eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Uniji, in sicer za tiste dele transakcije, ki se izvršijo v Uniji. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 4(32) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Opredelitev pojma mora ostati karseda enostavna in prožna, tako da bo zajela tudi prihodnje rešitve. Opredelitev pojma ne bi smela vsebovati zahtev ali navedb glede določenih tehnologij. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 11 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 4(33) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Opredelitev pojma mora ostati karseda enostavna in prožna, tako da bo zajela tudi prihodnje rešitve. Opredelitev pojma ne bi smela vsebovati zahtev ali navedb glede določenih tehnologij. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 12 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 4(39)-(43) (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ni besedila |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Opredelitvi pojmov izdajanje plačilnih instrumentov in pridobivanje plačilnih transakcij bi bilo treba dodati, da se zagotovi, da bodo v okvir predlagane direktive zajeti vsi ponudniki, vključeni v plačilne storitve, kakor so določene v Prilogi I. Ti dve opredelitvi pojmov bi bilo treba uskladiti s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (COM (2013) 550/3); 2013/0265. Opredelitev pojma kreditni prenos bi bilo treba vključiti, ker je to eden od ključnih plačilnih instrumentov v zgoraj navedeni predlagani uredbi. Vstavljena opredelitev pojma je skladna z uredbo o SEPA. Z vključitvijo opredelitev pojmov čezmejno plačilo in nacionalno plačilo bi se morala povečati jasnost. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 13 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 9(1) uvodni odstavek |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo V skladu s ciljem, da se uskladijo zahteve glede varstva denarnih sredstev, se predlaga drugačno besedilo, da se zagotovi ustrezno varstvo denarnih sredstev uporabnikov plačilnih storitev pri vseh plačilnih institucijah, ne glede na to, ali opravljajo druge poslovne dejavnosti ali ne. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 14 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 12(1) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
[…]
|
[…]
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Zagotavljanje točnih statističnih informacij je bistveno za spremljanje tveganj v zvezi s plačilnimi institucijami. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 15 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 25(2) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Europol bi bilo treba dodati kot dodatni organ, s katerim si lahko pristojni organi izmenjujejo informacije, in sicer glede na njegovo pristojnost in strokovno znanje v zvezi s preiskovanjem, med drugim, ponarejanja eura in ponarejanja in drugih hujših oblik finančnega kriminala, ki vključujejo plačilna sredstva, ter usmerjanjem boja proti temu na ravni Unije. Glej Prilogo k Sklepu Sveta 2009/371/PNZ (3). |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 16 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 27(5)(a) (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ni besedila |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Ker morajo ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, zagotoviti dostop tretjim ponudnikom storitev, bi s tem, ko bi slednjim omogočili, da se jim odobri opustitev nadzornih zahtev, lahko povzročili nepredvidena tveganja. Poleg tega se storitve, ki jih ponujajo tretji ponudniki storitev, običajno opravljajo prek interneta in tako niso omejene na eno samo državo članico. Zato tretjim ponudnikom storitev ne bi smeli omogočiti, da se jim odobri opustitev. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 17 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 35(2) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo V zvezi z nacionalnimi plačilnimi transakcijami, tj. tistimi, ki niso čezmejne, se ne zdi potrebno, da bi državam članicam ali njihovim pristojnim organom omogočili, da bistveno prilagodijo najvišje zneske plačil iz člena 35(1) zaradi odstopanja za instrumente za plačila malih vrednosti. Poleg tega bi z omogočanjem te prilagoditve povzročili zelo raznolike nacionalne ureditve odstopanj, kar je v nasprotju s ciljem integriranega in usklajenega evropskega trga plačil malih vrednosti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 18 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 39 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo S tem dodatkom se pojasnjuje, da bodo lahko tretji ponudniki plačilnih storitev, kar se tiče nadomestil, navedli samo tista, ki jih sami zaračunajo; ne pa nadomestil, ki jih zaračuna ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 19 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 40 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
»Kadar plačilni nalog odredi lastni sistem tretjega ponudnika plačilnih storitev, ta v primeru goljufije ali spora plačniku in ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, da na voljo sklic transakcije in podatke o odobritvi transakcije.« |
»Kadar plačilni nalog odredi lastni sistem tretjega ponudnika plačilnih storitev, ta v primeru goljufije ali spora plačniku in ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, da na voljo sklic transakcije in podatke o odobritvi transakcije dokaz, da je bila opravljena avtentikacija uporabnika v skladu s členom 58(2).« |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Ker se osebnih varnostnih elementov ne sme več izmenjevati, mora tretji ponudnik storitev v primeru spora ali goljufije dokazati, da (a) je ponudnik plačilnih storitev tretjemu ponudniku storitev potrdil, da je bila transakcija odobrena, ali da (b) je bila nesporno opravljena avtentikacija stranke na podlagi osebnih varnostnih elementov, ki jih je izdal tretji ponudnik storitev. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 20 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 41 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
»Takoj po prejemu plačilnega naloga plačnikov ponudnik plačilne storitve plačniku, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije: […].« |
»Takoj po prejemu plačilnega naloga plačnikov ponudnik plačilne storitve, ki vodi račun, plačniku, na enak način, kakor je določeno v členu 37(1), zagotovi ali da na voljo naslednje informacije: […].« |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo S to spremembo se pojasnjuje, da se ta člen nanaša samo na ponudnike plačilnih storitev, ki vodijo račune, saj so obveznosti tretjih ponudnikov storitev že določene v členu 39. To velja tako za primere, kjer so vključeni tretji ponudniki storitev, kot tudi za tradicionalne plačilne storitve. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 21 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 45(5)(g), novo |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ni besedila |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Uporabniki plačilnih storitev bodo lahko uveljavljali svoje pravice iz predlaganega člena 59 (novo), da blokirajo storitve odreditve plačila ali vzpostavijo pozitiven ali negativen seznam za določene tretje ponudnike storitev, samo v primeru, če bodo o tem ustrezno obveščeni. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 22 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 54(1) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 26. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 23 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 56(2) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo V zvezi z nacionalnimi plačilnimi transakcijami, tj. tistimi, ki niso čezmejne, se ne zdi potrebno, da bi državam članicam ali njihovim pristojnim organom omogočili, da bistveno prilagajajo najvišje zneske plačil iz člena 56(1) zaradi odstopanja za instrumente za plačila malih vrednosti. Poleg tega bi z omogočanjem te prilagoditve povzročili zelo raznolike nacionalne ureditve odstopanj, kar je v nasprotju s ciljem integriranega in usklajenega evropskega trga plačil malih vrednosti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 24 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 58 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Temeljno načelo varnosti IT je, da se podatki za avtentikacijo uporabnika plačilnih storitev ne sporočijo nobeni tretji osebi. Zato bi morali tretji ponudniki storitev zagotoviti močno avtentikacijo strank na način, da: (a) uporabnika plačilnih storitev varno preusmerijo k ponudniku plačilnih storitev, ki vodi njegov račun; ali (b) izdajo lastne osebne varnostne elemente. Obe možnosti bi morali biti del standardiziranega evropskega tehničnega vmesnika za dostop do plačilnih računov. Ta varen standardiziran vmesnik za tretje ponudnike storitev za dostop do podatkov o plačilnem računu bi moral temeljiti na odprtem evropskem standardu in po prenosu tega predloga vsakemu tretjemu ponudniku storitev omogočiti dostop do plačilnih računov pri vseh ponudnikih plačilnih storitev v vsej Uniji. Ta vmesnik bi moral kmalu po sprejetju predlagane direktive opredeliti organ EBA v tesnem sodelovanju z ECB ter bi moral vključevati najmanj tehnične in funkcijske specifikacije in s tem povezane postopke. Poleg tega bi morali tretji ponudniki storitev: (a) varovati osebne varnostne elemente uporabnika plačilnih storitev, (b) nedvoumno dokazati svojo istovetnost pri ponudniku oziroma ponudnikih plačilnih storitev, ki vodijo račune uporabnika plačilnih storitev; (c) vzdržati se hrambe podatkov, ki jih pridobijo pri dostopu do plačilnih računov uporabnika plačilnih storitev, razen informacij za identifikacijo plačil, ki jih odredijo tretji ponudniki storitev, kot so referenčna številka, IBAN plačnika in prejemnika plačila in znesek transakcije; ter (d) vzdržati se uporabe katerih koli podatkov za druge namene kot v skladu z izrecno zahtevo plačnika. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 25 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 59 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
»Člen 59 Dostop do podatkov o plačilnem računu in njihova uporaba s strani tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov
|
» Člen 59 Dostop do podatkov o plačilnem računu in njihova uporaba s strani tretjega izdajatelja plačilnih instrumentov
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Določbe tega člena o dostopu do podatkov o plačilnem računu in njihovi uporabi s strani tretjih ponudnikov plačilnih storitev, ki izdajajo plačilne instrumente, npr. plačilne kartice, so vsebinsko enake določbam člena 58, ki urejajo dostop do podatkov o plačilnem računu in njihovo uporabo s strani tretjih ponudnikov plačilnih storitev. V skladu s tem se lahko člen 59 črta brez tveganja z vidika pravne varnosti za ponudnike plačilnih storitev in plačnike, ki uporabljajo njihove storitve. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 26 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 59 (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ni besedila |
»Člen 59. Plačnik mora imeti pravico, da: (i) ponudniku plačilnih storitev, ki vodi njegov račun, da navodila za blokado vseh storitev odreditve plačila v breme svojega računa; (ii) blokira vse storitve odreditve plačila, ki jih odredi določen tretji ponudnik plačilnih storitev ali več takih ponudnikov; ali (iii) odobri samo storitve odreditve plačila, ki jih odredi določen tretji ponudnik plačilnih storitev ali več takih ponudnikov.« |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo V skladu z določbami o varstvu potrošnikov in določbami za zaščito uporabnikov plačilnih storitev v uvodni izjavi 13 in členu 5(3)(d)(iii) uredbe o SEPA ter zato, da se zagotovi pravna doslednost, bi bilo treba dodati nov člen, ki bi uporabnikom plačilnih storitev zagotovil pravico, da svojim ponudnikom plačilnih storitev dajo navodila za vzpostavitev posebnega pozitivnega ali negativnega seznama tretjih ponudnikov storitev. Ta določba pa se ne bi smela uporabljati za uporabnike plačilnih storitev, ki niso potrošniki (glej spremembo 22). Ker mora navodila dati plačnik, to ne bi smelo zajemati splošnega privzetega blokiranja ali vključitve splošnega blokiranja tretjih ponudnikov storitev v pogoje ali pogodbe ponudnika plačilnih storitev. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 27 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 65(2) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Z vidika varstva potrošnikov je normalno, da se plačnik za povračilo obrne na ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, saj je razmerje s tretjim ponudnikom storitev lahko samo enkratno, npr. za odreditev plačila. Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, bi nato lahko zahteval nadomestilo od tretjega ponudnika storitev, razen če lahko ta dokaže, da ni bil odgovoren za napako. Za nadomestila v primeru tretjih ponudnikov storitev bi morala veljati enaka pravila kot v primeru neizvršitve, nepravilne ali pozne izvršitve plačilne transakcije v skladu s členom 80 in regresno pravico v skladu s členom 82. Taka nadomestila bi bila, na primer, lahko na voljo, kadar je tretji ponudnik storitev izdal lastne varnostne elemente, npr. za plačilno kartico. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 28 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 66(1) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti podobno varstvo ne glede na način odreditve plačila. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 29 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 67(1) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Ustvarjanje odvisnosti pravic do povračila od temeljnega nakupa sproža pomisleke glede zasebnosti ter učinkovitosti in stroškov. Sprejetje tega predloga bi verjetno pomenilo, da neomejene pravice do povračila po sedanji shemi direktnih obremenitev SEPA ne bi bile več dovoljene, kar bi pomenilo manj ugodne pogoje za potrošnike. ECB predlaga, da se kot splošno pravilo uvede brezpogojna pravica do povračila v roku osmih tednov za vse potrošniške direktne obremenitve. V zvezi z blagom ali storitvami za takojšnjo porabo, uvrščenimi na seznam, bi se dolžniki in upniki lahko posebej in izrecno dogovorili, da ne veljajo nobene pravice do povračila. Komisija bi lahko vzpostavila tak seznam z delegiranim aktom. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 30 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 82(1) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Regresna pravica bi morala zajemati tudi neodobrene plačilne transakcije. Za večjo jasnost bi bilo zaželeno, da se v predlagani direktivi opredeli pojem posrednik. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 31 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 85 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
»Člen 85 Zahteve glede varnosti in priglasitev incidentov
|
»Člen 85 Zahteve glede varnosti in priglasitev incidentov
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Nadzorniki in ESCB so pristojni organi za izdajanje smernic o upravljanju incidentov in obveščanju o incidentih za ponudnike plačilnih storitev ter za izdajanje smernic o izmenjavi obvestil o incidentih med ustreznimi organi. Uvrstitev ponudnikov plačilnih storitev v okvir direktive o varnosti omrežij in informacij bi lahko posegala v naloge nadzornih organov in centralnih bank, zato bi se ji bilo treba izogniti. Vendar pa bi smernice, ki jih pripravi ENISA za druge sektorje, in zahteve, ki se določijo v izvedbenem aktu Komisije v skladu s členom 14(7) predlagane direktive o varnosti omrežij in informacij, lahko upoštevali, da bi zagotovili razumno raven skladnosti med zakonodajnimi akti za posamezne sektorje. Pooblastilo za izdajanje smernic o razvrščanju incidentov in poročanju o incidentih je tesno povezano z zahtevami tega člena. Zato se predlaga, da je to pooblastilo del tega člena in ne člena 86. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 32 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 86 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
» Člen 86 Izvajanje in poročanje
|
» Člen 86 Izvajanje in poročanje
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Zahteve za poročanje o operativnih in varnostnih tveganjih bi morali opredeliti in oceniti bonitetni nadzorniki in centralne banke. Informacije se lahko izmenjujejo z ENISA ali pristojnimi organi v skladu z direktivo o varnosti omrežij in informacij, pri čemer je organ EBA primeren organ za usmerjanje. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 33 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 87 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 24. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sprememba 34 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Člen 89(5) (novo) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ni besedila |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnilo Usklajeni pritožbeni postopki bi olajšali obravnavo čezmejnih pritožb ter prispevali k nemotenim in učinkovitim postopkom za doseganje skladnosti, ki bi bili v pomoč pristojnim organom pri opravljanju njihovih dolžnosti v skladu s predlagano direktivo. |
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(2) Direktiva XXXX/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (UL L x, str. x).
(3) Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).