EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32011R0883

Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 883/2011 z dne 25. avgusta 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 25/2009 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (ECB/2011/12)

UL L 228, 3.9.2011, str. 13–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 10 zvezek 005 str. 183 - 185

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 31/12/2014; razveljavil 32013R1071

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/883/oj

3.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 228/13


UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 883/2011

z dne 25. avgusta 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 25/2009 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32)

(ECB/2011/12)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1), ter zlasti členov 5(1) in 6(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (3) je pravnim osebam omogočila, da lahko izdajajo elektronski denar, ne da bi morale pridobiti status kreditnih institucij.

(2)

Zaradi tega in z namenom, da se v sektorju denarnih finančnih institucij (MFI) še naprej zbirajo statistični podatki o institucijah za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja, je treba prilagoditi opredelitev MFI ter zato tudi posodobiti opredelitvi »institucija za izdajo elektronskega denarja« in »elektronski denar« v tej uredbi. Institucije za izdajo elektronskega denarja znotraj sektorja MFI bi bilo treba razvrstiti v kategorijo »druge MFI«.

(3)

Zaradi sprememb opredelitve institucij za izdajo elektronskega denarja in zahtev zanje v skladu z Direktivo 2009/110/ES so določbe Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (ECB/2008/32) (4), po katerih se institucijam za izdajo elektronskega denarja odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje, postale zastarele, zato jih je treba črtati.

(4)

Smernice o skupni opredelitvi evropskih skladov denarnega trga (SDT), ki jih je 19. maja 2010 izdal Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), predhodnik Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, so namenjene za izboljšanje zaščite vlagateljev, s tem ko določajo merila, veljavna za vse sklade, ki se želijo tržiti kot SDT, in služijo kot priporočilo evropskim nacionalnim zakonodajalcem za nadzorne namene. Glede na to je primerno, da se v Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) uvedejo ustrezna nova merila za opredelitev SDT za statistične namene Evropskega sistema centralnih bank, tako da bo populacija SDT usklajena z merili za opredelitev, ki naj bi se uporabljala za nadzorne namene v skladu z zgoraj navedenimi smernicami CESR. Hkrati je ta sprememba namenjena za večjo preglednost trga in lažje upravljavsko poročanje o skladih –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se spremeni:

1.

Člen 1 se spremeni:

(a)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

‚denarna finančna institucija‘ (MFI) pomeni rezidenčno podjetje, ki spada v katerega koli od naslednjih sektorjev:

(i)

centralne banke;

(ii)

kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(iii)

druge MFI, tj. (1) druge finančne institucije, katerih dejavnost je (i) sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI; ter (ii) dajanje posojil in/ali vlaganje v vrednostne papirje za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu; ali (2) tiste institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja;

(iv)

skladi denarnega trga (SDT), kakor so opredeljeni v členu 1a.

Kar zadeva merilo iz točke (iii)(1)(i) zgoraj, stopnja zamenljivosti med instrumenti, ki jih izdajo druge MFI, in vlogami pri kreditnih institucijah določa njihovo razvrstitev med MFI, pod pogojem, da izpolnjujejo merilo iz točke (iii)(1)(ii),“;

(b)

osma alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

‚institucija za izdajo elektronskega denarja‘ in ‚elektronski denar‘ pomenita institucijo za izdajo elektronskega denarja in elektronski denar, kakor sta opredeljena v členih 2(1) in 2(2) Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in sveta (5).

2.

Vstavi se naslednji člen 1a:

„Člen 1a

Opredelitev SDT

Za namen tega pravnega akta se kot SDT obravnavajo samo kolektivni naložbeni podjemi, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

za naložbeni cilj imajo ohranjanje glavnice sklada in zagotavljanje donosa, ki je skladen z obrestnimi merami instrumentov denarnega trga;

(b)

vlagajo v instrumente denarnega trga, ki izpolnjujejo merila za instrumente denarnega trga, določena v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (6), ali v vloge pri kreditnih institucijah, ali zagotavljajo, da se likvidnost in vrednotenje portfelja, v katerega vlagajo, ocenjujeta na enakovredni podlagi;

(c)

zagotavljajo, da so instrumenti denarnega trga, v katere vlagajo, visoke kvalitete, kakor to določi družba za upravljanje. Kvaliteta instrumenta denarnega trga se presoja med drugim na podlagi naslednjih dejavnikov:

kreditna kvaliteta instrumenta denarnega trga,

lastnosti razreda sredstev, ki ga predstavlja instrument denarnega trga,

pri strukturiranih finančnih instrumentih, operativno tveganje in tveganje nasprotne stranke, ki sta značilni za strukturirano finančno transakcijo,

profil likvidnosti;

(d)

zagotavljajo, da ima njihov portfelj tehtano povprečno zapadlost največ šest mesecev in tehtano povprečno trajanje največ 12 mesecev;

(e)

zagotavljajo dnevno neto vrednost sredstev in izračunavanje cen svojih delnic/enot ter dnevni vpis in odkup delnic/enot;

(f)

omejujejo naložbe v vrednostne papirje na tiste, ki imajo preostalo zapadlost do datuma rednega odplačila dve leti ali manj, pod pogojem, da je preostali čas do datuma naslednje spremembe obrestne mere 397 dni ali manj, pri čemer se morajo vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero uskladiti z obrestno mero ali indeksom na denarnem trgu;

(g)

omejujejo naložbe v druge kolektivne naložbene podjeme na tiste, ki so skladni z opredelitvijo SDT;

(h)

ne prevzemajo neposredne ali posredne izpostavljenosti do lastniškega kapitala ali borznega blaga, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, in uporabljajo izvedene finančne instrumente le v skladu z naložbeno strategijo sklada na denarnem trgu. Izvedeni finančni instrumenti, ki imajo za posledico izpostavljenost do tujih valut, se lahko uporabijo le za zavarovanje pred tveganji. Naložbe v vrednostne papirje, ki niso v osnovni valuti, so dovoljene pod pogojem, da je valutna izpostavljenost v celoti zavarovana pred tveganji;

(i)

imajo konstantno ali gibljivo neto vrednost sredstev.

3.

V členu 8 se črta odstavek 4.

4.

Brez poseganja v člen 2 te uredbe se v delu 1 Priloge I oddelek 2 nadomesti z naslednjim:

Oddelek 2:     Specifikacije meril za opredelitev SDT

Za namen člena 1a te uredbe:

(a)

se šteje, da ima instrument denarnega trga visoko kreditno kvaliteto, če je prejel eno od dveh najvišjih možnih kratkoročnih bonitetnih ocen od vsake priznane bonitetne agencije, ki ga je ocenila, v primeru neocenjenega instrumenta pa, če ima enakovredno kvaliteto, ki se določi po internem ocenjevalnem postopku družbe za upravljanje. Kadar priznana bonitetna agencija deli svojo najvišjo kratkoročno oceno v dve kategoriji, se ti dve oceni štejeta kot ena kategorija in torej kot najvišja možna ocena;

(b)

lahko sklad denarnega trga, ne glede na zahtevo iz odstavka (a), ima državne instrumente, katerih kvaliteta je najmanj v naložbenem razredu, pri čemer ‚državni instrumenti‘ pomenijo instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči centralni, regionalni ali lokalni organ ali centralna banka države članice, ECB, Evropska unija ali Evropska investicijska banka;

(c)

pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti temelji na preostali zapadlosti do rednega odplačila instrumentov. Kadar pa finančni instrument vsebuje prodajno opcijo, se lahko namesto te preostale zapadlosti uporabi datum izvršitve prodajne opcije, vendar samo, če so ves čas izpolnjeni naslednji pogoji:

družba za upravljanje lahko prosto izvrši prodajno opcijo na datum izvršitve,

izvršilna cena za prodajno opcijo je blizu pričakovani vrednosti instrumenta ob naslednjem datumu izvršitve,

iz naložbene strategije SDT sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob naslednjem datumu izvršitve;

(d)

se pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja in tehtane povprečne zapadlosti upošteva vpliv izvedenih finančnih instrumentov, vlog in tehnik učinkovitega upravljanja portfelja;

(e)

‚tehtana povprečna zapadlost‘ pomeni meritev povprečnega časa do zapadlosti vseh vrednostnih papirjev v skladu in je tehtana tako, da odraža relativne deleže posameznih instrumentov, pri čemer se domneva, da je zapadlost instrumenta s spremenljivo obrestno mero preostali čas do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu in ne preostali čas do takrat, ko mora biti vrnjena vrednost glavnice vrednostnega papirja. V praksi se tehtana povprečna zapadlost uporablja za merjenje občutljivosti SDT na spreminjanje obrestnih mer na denarnem trgu;

(f)

‚tehtano povprečno trajanje‘ pomeni tehtano povprečje preostale zapadlosti posameznega vrednostnega papirja v skladu, kar pomeni čas do popolnega vračila glavnice, brez upoštevanja obresti in brez diskontiranja. V nasprotju z izračunom tehtane povprečne zapadlosti pri izračunu tehtanega povprečnega trajanja za vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero in strukturirane finančne instrumente ni mogoče uporabiti datumov sprememb obrestne mere, temveč se uporablja samo končna zapadlost, določena za vrednostni papir. Tehtano povprečno trajanje se uporablja za merjenje kreditnega tveganja, kajti dlje kot je odloženo vračilo glavnice, večje je kreditno tveganje. Tehtano povprečno trajanje se uporablja tudi za omejevanje likvidnostnega tveganja;

(g)

‚instrumenti denarnega trga‘ pomenijo instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu in ki so likvidni, njihovo vrednost pa je mogoče kadar koli natančno določiti;

(h)

‚družba za upravljanje‘ pomeni družbo, katere redna dejavnost je upravljanje portfelja SDT.“

Člen 2

Prehodna določba

Nacionalne centralne banke (NCB) lahko zbirajo statistične informacije po Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) od SDT, ki so rezidenti v njihovih državah članicah in opredeljeni v skladu s prej veljavnim oddelkom 2 dela 1 Priloge I k Uredbi Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), še najkasneje do 31. januarja 2012. O svoji odločitvi za uporabo te prehodne določbe obvestijo vse zadevne SDT. NCB začnejo zbirati statistične informacije od SDT, opredeljenih v skladu s členom 1a Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), najkasneje od 1. februarja 2012.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 25. avgusta 2011

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  C(2011) 5090 konč.

(3)  UL L 267, 10.10.2009, str. 7.

(4)  UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(5)  UL L 267, 10.10.2009, str. 7.“

(6)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.“


Na vrh