32006R1027

Jezik
- Moj EUR-Lex
- Prijava
- Registracija
- Zadnja iskanja (0)

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
Uredba - 1027/2006 - SL - EUR-Lex

Dokument 32006R1027

Pomoč

Uredba (ES) št. 1027/2006 Evropske centralne banke z dne 14. junija 2006 o zahtevah za statistično poročanje v zvezi s poštnimi žiro institucijami, ki sprejemajo vloge od nedenarnih finančnih institucij rezidentov euroobmočja (ECB/2006/8)

UL L 184, 6.7.2006, str. 12–24 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL L 314M, 1.12.2007, str. 106–118 (MT)
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 10 zvezek 007 str. 260 - 272
posebna izdaja v romunščini: poglavje 10 zvezek 007 str. 260 - 272
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 01 zvezek 008 str. 12 - 24

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 31/12/2014; razveljavil 32013R1074

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1027/oj

HTML

PDF

Uradni list

6.7.2006

Uradni list Evropske unije

L 184/12

UREDBA (ES) št. 1027/2006 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 14. junija 2006

o zahtevah za statistično poročanje v zvezi s poštnimi žiro institucijami, ki sprejemajo vloge od nedenarnih finančnih institucij rezidentov euroobmočja

(ECB/2006/8)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1), ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev statističnih zahtev za poročanje ECB, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank. Člen 2(2)(b) nadalje določa, da so poštne žiro institucije del referenčne poročevalske populacije do tiste mere, ki je potrebna za izpolnitev statističnih zahtev ECB za poročanje, med drugim, na področju denarne in bančne statistike.

(2)

Uredba (ES) št. 2423/2001 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (2) je bila sprejeta na podlagi Uredbe (ES) št. 2533/98. V skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) so dejanski obvezniki poročanja rezidentne monetarne finančne institucije na ozemlju sodelujoče države članice.

(3)

Denarni agregati euroobmočja in njihove protipostavke so pridobljene pretežno iz podatkov bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI), ki se zbirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13). Vendar denarni agregati euroobmočja ne vključujejo le denarnih obveznosti MFI v razmerju do ne-MFI rezidentov euroobmočja razen centralne države, ampak tudi denarne obveznosti centralne države v razmerju do ne-MFI rezidentov euroobmočja razen centralne države. Zato se dodatne statistične informacije o obveznostih centralne države iz naslova vlog ter o gotovini in vrednostnih papirjih, izdanih s strani MFI, ki jih ima centralna država trenutno zbirajo v skladu s Smernico ECB/2003/2 z dne 6. februarja 2003 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike (3).

(4)

V nekaterih sodelujočih državah članicah poštne žiro institucije ne spadajo več v sektor centralne države v Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) (4), in niso omejene na sprejemanje vlog zgolj v imenu nacionalnih zakladnic, ampak lahko sprejemajo vloge za svoj račun. Zato ni več mogoče, da bi se statistične informacije o takih vlogah poročale v okviru Smernice ECB/2003/2.

(5)	Poštne žiro institucije, ki sprejemajo vloge, v zvezi s tem opravljajo podobne dejavnosti kot MFI. Zato morata obe vrsti subjektov izpolnjevati podobne zahteve za statistično poročanje, kolikor so take zahteve ustrezne glede na njihovo dejavnost.

(6)	Za zagotovitev usklajenega obravnavanja in za varovanje razpoložljivosti statističnih informacij o vlogah, ki jih sprejemajo poštne žiro institucije, je treba sprejeti novo uredbo, ki tem subjektom postavlja zahteve za poročanje –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

—	imajo izrazi „sodelujoča država članica“, „poročevalske enote“, in „rezident“ enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

—	„poštna žiro institucija“ pomeni pošto, ki spada v sektor „nefinančnih družb“ (sektor 11 ESR 95) in, kot dopolnilo k poštnim storitvam, sprejema vloge od ne-MFI rezidentov euroobmočja, z namenom opravljanja storitev nakazovanja denarja za svoje deponente.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz poštnih žiro institucij rezidentov na ozemlju sodelujočih držav članic.

2. Izvršilni odbor ECB lahko sestavi in vzdržuje seznam poštnih žiro institucij, za katere velja ta uredba. NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve dostopni zadevnim poštnim žiro institucijam na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevne poštne žiro institucije, v papirni obliki. Seznam bo samo informativne narave. Vendar pa ECB v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama nepravilna, ne naloži sankcij tisti poštni žiro instituciji, ki ni ustrezno izpolnila zahtev za poročanje, kolikor se je v dobri veri zanašala na nepravilni seznam.

3. NCB lahko poštnim žiro institucijam odobrijo odstopanja od zahteve za poročanje statističnih informacij v skladu s to uredbo pod pogojem, da so zahtevane statistične informacije že zbrale od drugih razpoložljivih virov. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja zaradi odobritve ali po potrebi preklica vsakega odstopanja z učinkom od začetka vsakega leta, v soglasju z ECB.

Člen 3

Zahteve za statistično poročanje

1. Dejanska poročevalska populacija poroča NCB sodelujoče države članice, v kateri je poštna žiro institucija rezident, mesečne statistične informacije, povezane z njeno bilanco stanja na koncu meseca, v obliki stanj.

2. Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se nanašajo na posle, ki jih poštna žiro institucija opravlja za svoj račun, in so podrobno opredeljeni v prilogah I in II.

3. Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

4. NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo statistične informacije, ki jih zahteva ta uredba, in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

5. Poročevalska enota mora v primeru združitve, razdružitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti pristojno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo združitve, razdružitve ali reorganizacije postane javna in pravočasno pred izvedbo teh postopkov.

Člen 4

Časovni okvir

NCB posredujejo ECB statistične informacije, ki se poročajo na podlagi člena 3(1) in (2), do zaključka poslovanja na petnajsti delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo. NCB določijo, do kdaj morajo podatke prejeti od poročevalskih enot, da bodo ta rok lahko spoštovale.

Člen 5

Računovodska pravila

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 so računovodska pravila, ki jih poštne žiro institucije uporabljajo za namene poročanja v skladu s to uredbo, določena v nacionalnih prenosih Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), in v katerih koli drugih mednarodnih računovodskih standardih, v vsakem primeru, kolikor se uporabljajo za poštne žiro institucije. Brez poseganja v računovodsko prakso in postopke netiranja, ki veljajo v sodelujočih državah članicah, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih v statistične namene poroča v bruto izrazih.

2. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se za namene te uredbe poročajo v nominalnih zneskih, ki so neporavnani na koncu meseca, v bruto izrazih. Nominalni znesek pomeni znesek glavnice, ki ga je dolžnik pogodbeno zavezan odplačati upniku.

3. NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto znesku brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da takšno poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidentne poročevalske enote in da je potrebna za ohranjanje kontinuitete pri statističnem vrednotenju posojil glede na podatke, poročane za obdobja pred januarjem 2005.

Člen 6

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB uresničujejo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih poročevalske enote zagotavljajo v skladu z zahtevami za statistično poročanje iz te uredbe, brez poseganja v pravico ECB, da sama uresničuje te pravice. Ta pravica se uresničuje zlasti, kadar poštna žiro institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi III.

Člen 7

Končne določbe

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 14. junija 2006

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2181/2004 (ECB/2004/21) (UL L 371, 18.12.2004, str. 42).

(3) UL L 241, 26.9.2003, str. 1. Smernica, kakor je bila nazadnje spremenjena s Smernico ECB/2005/4 (UL L 109, 29.4.2005, str. 6).

(4) Kakor ga je sprejel Svet Evropske unije v svoji Uredbi (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).

(5) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

PRILOGA I

PRILOGA II

OPREDELITVE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA STATISTIČNO POROČANJE

Splošne opredelitve

Poštne žiro institucije za statistične namene uskupinjajo posle vseh svojih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Za statistične namene ni dovoljeno uskupinjanje čez nacionalne meje.

Kadar so matična družba in njene podrejene družbe poštne žiro institucije, ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih uskupinja posle teh podrejenih družb. Podrejene družbe so ločeni inkorporirani subjekti, v katerih ima drugi subjekt večinski ali polni delež, medtem ko so podružnice neinkorporirani subjekti (brez neodvisnega pravnega statusa), ki so v popolni lasti matične družbe.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije na ozemlju drugih sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom v drugih sodelujočih državah članicah.

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja sodelujočih držav članic, mora registrirani sedež ali glavna uprava v dani sodelujoči državi članici upoštevati postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v dani sodelujoči državi članici, mora upoštevati postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj sodelujočih držav članic, kot postavke nasproti rezidentom tujine.

Poštne žiro institucije, ki se nahajajo v finančnih središčih off-shore, se statistično obravnavajo kot rezidenti tistih ozemelj, na katerih se nahajajo.

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Protisektorji poštnih žiro institucij, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazani po njihovi domači sektorski ali institucionalni razvrstitvi v skladu s seznamom MFI za statistične namene in navodili za statistično razvrstitev strank, določenimi v „Money and Banking Statistics Sector Manual (‚Guidance for the statistical classification of customers‘)“ (Priročnik za sektor denarne in bančne statistike („Smernice za statistično razvrstitev strank“)), ki ga je pripravila ECB in ki uporablja načela razvrstitve, ki so, kolikor je mogoče, usklajena z ESR 95.

„MFI“ zajemajo naslednje sektorje in podsektorje:

— denarne finančne institucije (MFI): rezidentne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidentne finančne institucije, katerih posel je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov vlog od subjektov, ki niso MFI, ter za lasten račun (vsaj v ekonomskem smislu), dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje,

— kreditne institucije: kakor so opredeljene v pravu Skupnosti (1), (a) podjetje, katerega posel je sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti (2) in odobravanje posojil za lasten račun; ali (b) institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o ustanovitvi, poslovanju ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (3),

— centralne banke: nacionalne centralne banke sodelujočih držav članic in ECB,

— skladi denarnega trga: tisti kolektivni naložbeni podjemi, katerih enote so po likvidnosti bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki dosegajo stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga,

— druge denarne finančne institucije: druge rezidentne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI ne glede na naravo njihovega posla.

Bančne institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic, se imenujejo „banke“ in ne MFI. Podobno je z „ne-MFI“ ki velja samo na države članice; za druge države ustreza izra „ne-banke“. „Ne-MFI“ zajema naslednje sektorje in podsektorje:

— sektor država: rezidentne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih za individualno in kolektivno potrošnjo in/ali prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70),

— centralna država: upravni organi države in druge agencije centralne države, katerih pristojnosti zajemajo celotno gospodarsko ozemlje, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.71),

— federalna država: ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne naloge na nižji ravni kakor centralna država in na višji kakor lokalna država, razen upravljanja skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.72),

— lokalne oblasti: javna uprava, katere pristojnost zajema samo lokalni del ekonomskega ozemlja, izključujoč lokalne agencije skladov socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavek 2.73),

— skladi socialnega zavarovanja: centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov (ESR 95, odstavek 2.74).

Drugi rezidentni sektorji, tj. ne-MFI rezidenti razen sektorja država, zajemajo:

— druge finančne posrednike + izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti: nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem s prevzemom obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge, od institucionalnih enot, razen MFI (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). Vključeni so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki so sestavljeni iz vseh finančnih družb in nepravih družb, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59),

— zavarovalne družbe in pokojninske sklade: nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki izhaja iz združevanja tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67),

— nefinančne družbe: družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31),

— gospodinjstva: posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo, pa tudi proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, pod pogojem, da njihove dejavnosti niso dejavnosti nepravih družb. Vključeni so neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, ki so namenjene posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88).

Za sektorsko razvrstitev protisektorjev, ki niso MFI in ki se nahajajo zunaj domačega ozemlja, obstajajo nadaljnja navodila v priročniku ECB Money and Banking Statistics Sector Manual.

Opredelitve kategorij instrumentov

Opredelitve kategorij sredstev in obveznosti upoštevajo značilnosti različnih finančnih sistemov. Nekatere kategorije sredstev in obveznosti so razčlenjene glede na zapadlost ob izdaji. Zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti (npr. dolžniški vrednostni papirji) ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni (npr. pri nekaterih vrstah vlog). Rok odpoklica ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo dvignil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno brez kazni spremeniti ta instrument v gotovino. Finančni instrumenti so razvrščeni glede na odpovedni rok samo, če ni dogovorjena.

Naslednje tabele vsebujejo podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se v skladu s to uredbo (4) uporabljajo na nacionalni ravni.

Podroben opis kategorij instrumentov mesečne agregatne bilance stanja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

Gotovina

Imetja euro- in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil

Posojila

Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih poročevalske enote posojajo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje sredstva v obliki vlog

—	vloge pri MFI

—	slaba posojila, ki še niso bila vrnjena ali odpisana

Za slaba posojila se štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno. NCB določijo, ali je treba slaba posojila evidentirati v neto znesku ali bruto z rezervacijami.

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“

—	posojila, s katerimi se trguje

Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno

—	podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo pomožno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugih lastniških instrumentov“. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava glede na naravo finančnega instrumenta, tj. se razvrsti bodisi med „posojila“ ali „vrednostne papirje razen delnic“. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo poštne žiro institucije, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev in ne kot posojila

—	terjatve na podlagi začasnega nakupa

Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile poročevalske enote

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

—	posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja („skrbniška posojila“/„fiduciarna posojila“) so posojila, ki jih najame ena o („skrbnik“) v imenu tretje osebey („upravičenec“). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnikov, kadar tveganje in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (i) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo (tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila); ali (ii) je koristnikova naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo (tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko porazdelijo v primeru stečaja)

3.	Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic ali drugega lastniškega kapitala, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Ta postavka vključuje:

—	imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji

—	tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2).

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2).

—

zaradi ohranitve skladnosti z obravnavo poslov začasne prodaje/nakupa ostanejo vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev, v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba prenašati v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel (in ne le opcija za to)

3a.	Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

—	Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) po prvotni zapadlosti do vključno enega leta

—	Tržna posojila s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih

—	Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

3b.	Vrednostni papirji razen delnic s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

—	Imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev (evidentiranih v dokumentih ali ne) s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

—	Tržna posojila s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih

—	Podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

4.	Delnice/enote skladov denarnega trga

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT). SDT so kolektivni naložbeni podjemi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

Vloge

Zneski, ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic in pogodbe o začasni prodaji

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti MFI. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poštne žiro institucije in nimajo oblike „vlog“. ESR 95 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na osebo, ki prevzame pobudo (če je to posojilojemalec, potem je posojilo, če pa posojilodajalec, je to vloga), čeprav v praksi pomembnost te razlike niha glede na nacionalno finančno strukturo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti bilance stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“ razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo kot „obveznosti iz naslova vlog“. Instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker ni organiziranega trga. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote in ki potem postanejo tržni ter se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb za izvedene finančne instrumente, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poštnih žiro institucijah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo po poteku pogodbe. Na podlagi trenutne tržne prakse se tudi predlaga, da bi bilo treba kritja, ki jih prejmejo poročevalske enote, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ le, kolikor se poštni žiro instituciji zagotovi sredstva, ki so prosto razpoložljiva za nadaljnje kreditiranje. Kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poštna žiro institucija, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti (npr. klirinški hiši), je treba samo tisti del, ki ostane na voljo poštni žiro instituciji, načeloma razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poštni žiro instituciji zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij pod „ostala pasiva“ ali kot „obveznosti iz naslova vlog“, glede na nacionalno prakso

„Namenska stanja obveznosti v zvezi z, npr. pogodbami o leasingu“, se razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja poštne žiro institucije (glej tudi „Posojila, ki se odobrijo na osnovi zaupanja“ pod kategorijo 2)

9.1	Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Pod to postavko so vključena stanja obveznosti, ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi v obliki elektronskega denarja „na osnovi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) bodisi elektronskega denarja „(na osnovi programske opreme“ ki ga izdajo poštne žiro institucije. Ta postavka izključuje neprenosljive vloge, ki se formalno lahko na zahtevo dvignejo, za katere pa veljajo znatne kazni

—	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so prenosljiva s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali čim podobnim brez znatne kazni ali omejitve

—	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po vplačilu vloge, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva

—	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ (npr. predplačilne kartice) ali „na podlagi programske opreme“

—	posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila

9.2	Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad dvema letoma“). Finančni produkti z obnovitveno klavzulo se morajo razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve

9.2a	Vezane vloge do vključno enega leta

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta (razen vloge s prvotno zapadlostjo enega dneva), ki niso prenosljiva in se do zapadlosti ne morejo zamenjati v gotovino

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba te zneske razvrstiti v 9.3a

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do največ enega leta, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni

—	Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v enem letu, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe

—	Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

—	Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

—	Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta

9.2b	Vezane vloge nad enim letom in do vključno dveh let

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče zamenjati za gotovino

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta stanja obveznosti razvrstiti v 9.3a

—	Stanja obveznosti s fiksno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma, ki so neprenosljiva, se pa lahko na zahtevo dvignejo ob določeni kazni

—	Plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki potečejo v obdobju med enim letom in dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe

—	Posojila, evidentirana z enim samim dokumentom, s prvotno zapadlostjo med enim letom in dvema letoma

—	Netržni dolžniški vrednostni papirji (evidentirani z dokumenti ali ne), ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

—	Podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil s prvotno zapadlostjo nad enim letom in do vključno dveh let

9.3	Vloge na odpoklic

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred katerim jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključene so vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“) ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene provizije za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“)

9.3a	Vloge na odpoklic do vključno treh mesecev

—	Stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo ob predhodni napovedi do vključno treh mesecev; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo ali kazen

—	Neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni

—	Stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki so neprenosljiva, za katere pa je za zgodnejši dvig veljal odpovedni rok, krajši od treh mesecev

(1) Člen 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/29/ES (UL L 70, 9.3.2006, str. 50) in kakor se lahko občasno spremeni.

(2) Vključno s prihodki od prodaje bančnih obveznic javnosti.

(3) UL L 275, 27.10.2000, str. 39. Direktiva kakor se lahko občasno spremeni.

(4) Z drugimi besedami, te tabele niso seznami posameznih finančnih instrumentov.

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve ECB za statistično poročanje.

1. Minimalni standardi za prenos

(a)	NCB se mora poročati pravočasno in v rokih, ki jih določijo NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)	določiti je treba kontaktno(-e) osebo(-e) pri poročevalski enoti;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2. Minimalni standardi za točnost

(e)

Statistične informacije morajo biti pravilne:

—	izpolnjene morajo biti vse linearne omejitve (npr. delne vsote morajo biti enake skupni vsoti),

—	podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(f)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(g)	vse statistične informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(h)	statistične informacije ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(i)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(j)	poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3. Minimalni standardi za vsebinsko skladnost

(k)	Statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(l)	V primeru odklonov od teh opredelitev in razvrstitev, če do njih pride, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(m)	Poročevalske enote morajo biti pripravljene pojasniti prelome zagotovljenih podatkov v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4. Minimalni standardi za popravke

(n)	Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravki, ki odstopajo od običajnih, morajo biti opremljeni s pojasnjevalnimi opombami.

Na vrh