32009O0023

Jezik
- Moj EUR-Lex
- Prijava
- Registracija
- Zadnja iskanja (0)

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
EUR-Lex - 32009O0023 - SL

Dokument 32009O0023

Pomoč

Smernica Evropske centralne banke z dne 4. decembra 2009 o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (ECB/2009/23)

UL L 16, 21.1.2010, str. 6–47 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 01 zvezek 009 str. 67 - 108

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 31/12/2014; implicitno zavrnjeno 32014O0015

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2010/64/oj

HTML

PDF

Uradni list

21.1.2010

Uradni list Evropske unije

L 16/6

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 4. decembra 2009

o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov

(ECB/2009/23)

(2010/34/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 63/2002 Evropske centralne banke z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2001/18) (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (2),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Smernico ECB/2007/9 z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (4) bi bilo treba uskladiti s preoblikovano Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) in Uredbo (ES) št. 290/2009 Evropske centralne banke z dne 31. marca 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2009/7) (5).

(2)	Za izračun ocene celotne vrednosti podatkov o skladih denarnega trga (SDT) in za izbor najbolj reprezentativne referenčne poročevalske populacije so potrebni novi standardi.

(3)

Nova bilanca stanja SDT bi morala biti agregirana bilanca stanja, skladna s tisto, ki izhaja iz Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (6). Breme poročanja se lahko zmanjša z bolj učinkovitim pripravljanjem bilanc stanja kreditnih institucij (KI) in SDT, tj. s sestavo bilance stanja KI kot razlike med podatki za druge denarne finančne institucije (MFI) in podatki za SDT.

(4)	Zaradi strožjih zahtev za poročanje informacij o listinjenju in drugih prenosih posojil, ki so jih MFI odobrile nedenarnim finančnim institucijam, uvedenih z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), poročanje statistike na teh področjih ni več potrebno.

(5)	Nacionalne centralne banke so začele poročati statistiko o investicijskih skladih v kontekstu statistike o drugih finančnih posrednikih v skladu s členom 18 Smernice ECB/2007/9, zaradi česar prehodna ureditev iz člena 14(6) ni več potrebna.

(6)	Nove zahteve za poročanje o posojilih, ki so jih MFI iz euroobmočja odobrile nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti, so potrebne za izboljšanje ekonomske in denarne analize kreditnih gibanj.

(7)	Ker se imena plačilnih sistemov pogosto spreminjajo, je treba črtati seznam imen v delu 13 Priloge III k Smernici ECB/2007/9 –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Smernica ECB/2007/9 se spremeni, kot sledi:

Člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

Zahteve za poročanje preteklih podatkov veljajo samo za poročanje, določeno v členih 3, 6, 7, 10, 11 in 14 do 17 ter 18a.

(a)

Brez poseganja v točko (b), v primerih pristopa k Evropski uniji in/ali sprejetja eura veljajo naslednja pravila:

(i)	NCB držav članic, ki so vstopile v EU maja 2004, poročajo ECB pretekle podatke, ki zajemajo najmanj obdobje od leta 2004;

(ii)	NCB držav članic, ki so vstopile v EU pred majem 2004, vendar niso sprejele eura do dneva začetka veljavnosti te smernice, poročajo ECB pretekle podatke, ki zajemajo najmanj obdobje od leta 1999 in obdobje od leta 2003 za statistiko obrestnih mer MFI (v nadaljevanju: statistika OMM);

(iii)

NCB držav članic, ki so se pridružile EU po maju 2004, poročajo ECB pretekle podatke, ki zajemajo najmanj pretekla tri leta;

(iv)

v zvezi s pozicijami nasproti državam članicam, ki sprejmejo euro po začetku veljavnosti te smernice, NCB sodelujočih držav članic poročajo ECB pretekle podatke, ki zajemajo vsaj obdobje: (1) od leta 1999, če se je država članica pridružila EU pred majem 2004; ali (2) od leta 2004, če se je država članica pridružila EU v maju 2004; ali (3) ki zajema predhodna tri leta, če se je država članica pridružila EU po maju 2004. To načelo se uporablja samo za statistiko, za katero se zbirajo tudi podatki, razčlenjeni po državi nasprotne stranke.

(b)

Veljajo naslednja pravila:

(i)

skladi denarnega trga (SDT) pri prenosu preteklih podatkov na ECB sledijo poročevalski praksi NCB, ki se je uporabljala po tej smernici do konca leta 2008. Brez poseganja v člen 10 lahko NCB, ki so poročale bilance stanja kreditnih institucij, prostovoljno posredujejo podatke bilance stanja SDT za referenčna obdobja pred koncem decembra 2008; NCB, ki so poročale četrtletne podatke bilance stanja SDT v skladu z zmanjšanimi zahtevami za poročanje ali ki niso poročale podatkov bilance stanja niti za kreditne institucije niti za SDT, prenesejo zgodovinske podatke za SDT vsaj od časa pridružitve k euroobmočju, vendar v nobenem primeru ne prej od referenčnega obdobja konec septembra 1997, če so ti podatki dostopni;

(ii)

za posojila nefinančnim družbam, razčlenjenim po panogi dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev.2, se pretekli podatki, kadar so dostopni, posredujejo ECB, kot sledi: (a) NCB posredujejo pretekle podatke od marca 2003; (b) v primeru držav članic, ki so se pridružile euroobmočju po tem datumu, NCB posredujejo pretekle podatke za vsaj dve leti pred vstopom v euroobmočje;

(iii)

za druge finančne posrednike (DFP) se ECB posredujejo pretekli četrtletni podatki, začenši s podatki za prvo razpoložljivo referenčno obdobje, vendar začenši vsaj s podatki za četrto četrtletje leta 1998 kot referenčnim obdobjem;

(iv)	za vrednostne papirje se časovne vrste podatkov, posredovane ECB, začnejo decembra 1989 za neporavnane zneske in januarja 1990 za tokove;

(v)	za plačilno statistiko se podatki za pet let poročajo vključno z zadnjim referenčnim letom po najboljših prizadevanjih.“

Člen 3(1)(a) se nadomesti z naslednjim:

NCB pripravijo in poročajo dve ločeni agregirani bilanci stanja, obe na bruto osnovi, v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32): eno, ki se nanaša na podsektor MFI ‚centralna banka‘, in eno, ki se nanaša na podsektor ‚druge MFI‘.

NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z lastno bilanco stanja centralne banke iz svojega računovodskega sistema s pomočjo premostitvenih tabel, določenih v Prilogi I. Za namene statističnega poročanja ECB izpelje iz lastne bilance stanja podatke, ki ustrezajo podatkom, ki jih NCB izpeljejo iz svojih bilanc stanja.

NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z bančno bilanco stanja drugih MFI s pomočjo agregiranja podatkov o postavkah bilance stanja, zbranih od posameznih rezidenčnih MFI, razen rezidenčne NCB.

Te zahteve zajemajo neporavnane zneske (stanja) ob koncu meseca in ob koncu četrtletja (7), mesečne in četrtletne podatke o popravkih tokov ter podatke o listinjenju posojil in drugih prenosih posojil.

NCB poročajo statistične informacije o postavkah bilance stanja v skladu z delom 1 Priloge III.

Člen 3(4) se nadomesti z naslednjim:

Kadar NCB odobrijo odstopanja SDT v skladu s členom 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), morajo zagotoviti, da združeni prispevek le-teh k skupni nacionalni bilanci stanja SDT ne presega:

(i)	10 % v vsaki sodelujoči državi članici, kjer nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja več kot 15 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju;

(ii)	30 % v vseh drugih sodelujočih državah članicah, razen tistih, kjer nacionalna bilanca stanja SDT predstavlja manj kot 1 % skupne bilance stanja SDT v euroobmočju, in v tem primeru ne veljajo posebne omejitve glede razporeditve SDT na rep.

Kadar NCB odobrijo odstopanja MFI v skladu s členom 8(1)(a) in/ali (d) Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), pri pripravi mesečnih in četrtletnih podatkov bilance stanja MFI, ki se poročajo ECB, izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja za te MFI. NCB lahko izberejo postopek za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja, pod pogojem, da le-ta izpolnjuje naslednje minimalne standarde:

(i)

za manjkajoče podatke razčlenitev se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na podmnožici dejanske poročevalske populacije, za katero se šteje, da bolje predstavlja institucije na ‚repu‘, kot sledi:

—

NCB držav članic, katerih prispevek k agregirani bilanci stanja MFI v euroobmočju je večji kot 2 %, določijo to podmnožico tako, da skupna bilanca stanja subjektov v njej ne presega 35 % nacionalne agregirane bilance stanja MFI. Ta zahteva ne velja, kadar bilance stanj institucij, za katere se odobrijo odstopanja, predstavljajo manj kot 1 % nacionalne bilance stanja MFI,

—

NCB držav članic, katerih prispevek k skupni agregirani bilanci stanja MFI v euroobmočju je manjši kot 2 %, se spodbujajo k temu, da sledijo isti ureditvi. Vendar pa lahko NCB v teh državah članicah v primeru, da bi nastali znatni stroški, namesto tega uporabijo razmerja, ki temeljijo na poročevalski populaciji;

(ii)	pri uporabi točke (i) se tako ‚rep‘ kot podmnožica dejanske poročevalske populacije lahko razdelita na različne skupine glede na vrsto institucije (npr. SDT ali kreditne institucije);

(iii)

kadar prispevek SDT, ki poročajo svoja skupna sredstva samo enkrat letno, presega 30 % skupne bilance stanja SDT v posamezni državi članici, NCB izračunajo oceno skupne vrednosti podatkov, ki jih ločeno poročajo SDT in kreditne institucije, kot sledi:

—	če obstaja zadostno zajetje s strani SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, se njihova agregirana bilanca stanja uporabi kot podlaga za izračun ocene celotne vrednosti,

—	če zajetje s strani SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, ni zadostno ali SDT, ki so poročevalci v polnem obsegu, ni, NCB vsaj enkrat letno ocenijo bilanco stanja za sektor SDT iz alternativnih virov podatkov in to uporabijo kot podlago za izračun ocene celotne vrednosti;

(iv)

kadar so podatki razčlenitev na voljo, vendar z daljšim zamikom ali z manjšo frekvenco, se poročani podatki prenesejo v manjkajoča obdobja:

—	s ponovitvijo podatkov, kadar so se rezultati izkazali za ustrezne, ali

—	z uporabo ustreznih tehnik statističnega ocenjevanja, da se upoštevajo trendi v podatkih ali sezonski vzorci;

(v)

razmerja ali kateri koli drug vmesni izračun, ki se zahteva za izvedbo minimalnih standardov za izračun ocene celotne vrednosti, se lahko izvede iz podatkov, ki jih pridobijo nadzorni organi, če je mogoče vzpostaviti zanesljivo povezavo med statistično razčlenitvijo, za katero je treba izračunati oceno celotne vrednosti, in temi podatki.

NCB obvestijo ECB o kakršnih koli bistvenih spremembah v svojih postopkih za izračun ocene celotne vrednosti.“

Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Statistika bilance stanja skladov denarnega trga

NCB poročajo ECB ločene podatke o postavkah bilance stanja za sektor SDT v skladu s tabelama 1 in 2 v delu 7 Priloge III. ECB uporablja te podatke za pripravo statistike bilance stanja za SDT in za kreditne institucije. Ker se podatki za celoten sektor MFI že poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), veljajo zahteve, določene v tem členu, samo za SDT. Čeprav je v nekaterih državah članicah med MFI razvrščeno tudi manjše število drugih institucij, se te institucije štejejo za količinsko nepomembne.

Podatki o popravkih glede prerazvrstitev in prevrednotenj iz tabele 1 v delu 7 Priloge III se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) ob upoštevanju odstopanj, odobrenih po členu 8(2) Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Kadar velja za poročanje prevrednotovalnih popravkov odstopanje, ki ga NCB odobrijo SDT po Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), NCB poročajo podatke za postavke, pri katerih so prevrednotovalni popravki lahko pomembni, po najboljših prizadevanjih.

Podatke je treba poročati četrtletno, v 28 delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja.

Podatki, ki se poročajo v zvezi z bilancami stanja SDT, zajemajo 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. Kjer je dejansko zajetje poročanja zaradi izvzetja malih institucij od polnega poročanja (cutting-off the tail) manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti predloženih podatkov v skladu s členom 3(4)(b), da se zagotovi 100 % zajetje.

NCB, ki so poročale bilance stanja kreditnih institucij za obdobja pred koncem decembra 2008, posredujejo popravke podatkov za SDT v skladu s tabelama 1 in 2 v delu 7 Priloge III. Popravki podatkov za SDT morajo biti skladni z odgovarjajočimi podatki za druge MFI ob koncu četrtletja.

Če prenos novih ali popravljenih podatkov za SDT pomeni spremembo podatkov za odgovarjajoče referenčno obdobje za druge MFI, je treba posredovati tudi zahtevane popravke podatkov za druge MFI.“

5.	Člen 13 se črta.

6.	Naslov člena 14 se nadomesti z naslednjim: „Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)“.

Člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

NCB poročajo statistične informacije o drugih finančnih posrednikih (DFP) (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS)) v skladu z delom 11 Priloge III. Podatki se posredujejo ločeno za naslednje podkategorije DFP: (i) posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP); (ii) finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP); in (iii) drugi DFP.

Podatki v zvezi z DFP se posredujejo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo na nacionalni ravni. Kadar dejanski podatki niso na voljo ali jih ni mogoče obdelati, se zagotovijo nacionalne ocene. Kjer osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se ga statistično ne spremlja in zato ni mogoče zagotoviti nacionalnih ocen, se NCB lahko odločijo, bodisi da te časovne vrste ne poročajo bodisi da jo poročajo kot manjkajočo. Vsaka časovna vrsta, ki se ne poroča, se zato šteje kot ‚podatki obstajajo, vendar se ne zbirajo‘, ECB pa lahko naredi domneve in ocene za namene priprave agregatov euroobmočja. Referenčno poročevalsko populacijo sestavljajo vse vrste DFP, rezidenčnih v sodelujočih državah članicah: institucije, ki se nahajajo na ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami matičnih družb, ki se nahajajo zunaj tega ozemlja, in rezidenčne podružnice institucij, ki imajo svoj sedež zunaj tega območja.

Zagotovijo se naslednji ključni kazalniki in dodatne informacije:

—

ključni kazalniki, ki jih je treba posredovati za pripravo agregatov euroobmočja: vse sodelujoče države članice posredujejo te podrobne podatke, ko so dejanski podatki na voljo. Kadar dejanski podatki niso na voljo za zahtevane razčlenitve ali za dogovorjeno frekvenco, v rokih ali časovnem obdobju, se zagotovijo ocene, če je to izvedljivo,

—	dodatne informacije, ki jih je treba posredovati kot ‚pojasnjevalne postavke‘: te podatke morajo posredovati države, za katere so te informacije trenutno na voljo.

Podatki o popravkih tokov se lahko poročajo v primeru pomembnih prekinitev v stanjih ali kadar pride do prerazvrstitev in drugih popravkov. Zlasti se lahko podatki o popravkih tokov zagotovijo zaradi prerazvrstitev v kontekstu izvedbe okvira ESR 95.

Prerazvrstitveni popravki se poročajo v skladu s členom 3(1)(b).“

8.	Člen 14(6) se črta.

Člen 16(1) se nadomesti z naslednjim:

Za namene statistike OMM poročajo NCB agregirano nacionalno mesečno statistiko, ki se nanaša na neporavnane zneske in nove posle, kakor je določeno v dodatkih 1 in 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18). NCB dodatno poročajo agregirane nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na nove posle, kakor je določeno v delu 12a Priloge III.

Če se odobri odstopanje, določeno v odstavku 61 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) v povezavi s Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), NCB predložijo postavke, za katere je bilo odobreno odstopanje, brez vrednosti in z navedbo, da podatki niso bili zbrani.“

10.

Člen 17(2), (3) in (4) se nadomesti z naslednjim:

Serije podatkov se ECB poročajo letno, ne glede na frekvenco poročanja podatkov. Frekvenca poročanja podatkov je letna za vse postavke v tabelah 4 do 9. Informacije o bilanci stanja MFI v tabeli 1 so mesečne. Informacije bilanc stanja kreditnih institucij, vsebovane v tabelah 2 in 3, so četrtletne, razen za postavke, ki se nanašajo na pozicije pri NCB, in postavke institucij za izdajo elektronskega denarja, ki so letne. Strukturne informacije o kreditnih institucijah, vsebovane v tabeli 3, so letne. Za tabele 1 do 3 lahko NCB, če je razpoložljivost podatkov strogo omejena, posredujejo najmanjši niz podatkov, da zagotovijo pravočasno in veljavno objavo.

Najmanjši niz podatkov vključuje:

—	mesečne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na stanja ob koncu decembra,

—	četrtletne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na četrto četrtletje leta,

—	letne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na stanja ob koncu decembra.

ECB sporoči NCB za vsako leto natančne datume za posredovanje podatkov v ciklu izdelave. NCB lahko posredujejo dejanske podatke bodisi pred ciklom izdelave, ob potrditvi ECB, da je pripravljena prejeti podatke, bodisi kadar koli med cikli izdelave.

Ob odsotnosti dejanskih podatkov NCB uporabijo, kjer je mogoče, ocene ali začasne podatke.

Posredovalci podatkov ali NCB lahko naredijo popravke na podlagi ponovnih izračunov ali na podlagi ocen. NCB posredujejo popravke Evropski centralni banki v okviru cikla izdelave.

ECB pred začetkom cikla izdelave pošlje nacionalnim centralnim bankam pojasnila za preteklo leto v Wordovem formatu, ki se dopolnijo in/ali popravijo ter vrnejo ECB. V teh pojasnilih NCB podrobno pojasnijo odstopanja od zahtev, če je mogoče, vključno z vplivom na podatke.“

11.

Člen 18(10) se nadomesti z naslednjim:

NCB letno zagotovijo ECB bodisi: (i) kazalnike, ki izkazujejo zajetje in kakovost zadevnega sklopa vrednostnih papirjev v CSDB v skladu z metodologijo, ki jim je posebej sporočena; bodisi (ii) zadevne informacije, potrebne za izpeljavo kazalnikov zajetja in kakovosti.

NCB, ki se opirajo na nacionalne baze vrednostnih papirjev, enkrat na leto zagotovijo ECB agregirane rezultate, ki zajemajo eno četrtletje in najmanj dva statistično pomembna podsektorja investicijskih skladov. Ti agregirani rezultati se ne smejo razlikovati za več kakor 5 % od rezultatov, pridobljenih z uporabo CSDB. Ta določba velja za informacije, ki jih investicijski skladi ne poročajo.

Zgornje informacije se ECB posredujejo vsako leto do konca februarja, pri čemer so referenca podatki ob koncu decembra predhodnega leta.“

12.

Vstavi se naslednji člen 18b:

„Člen 18b

Statistika o posojilih MFI nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

NCB poročajo ECB podatke, kadar so na voljo, o posojilih MFI domačim nefinančnim družbam in o posojilih MFI nefinančnim družbam v drugih sodelujočih državah članicah, razčlenjene po panogi dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev.2, v skladu z delom 16 Priloge III.

NCB poročajo ECB podatke polletno, do konca marca in do konca septembra za obe predhodni četrtletji.

NCB poročajo popravke v skladu z naslednjimi načeli:

(a)	z vsakim rednim posredovanjem podatkov se pošljejo popravki za predhodna referenčna obdobja, če je to potrebno; in

(b)	izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo takoj, ko so na voljo.

NCB poročajo ECB kakršne koli pomembne spremembe v uporabljenih nacionalnih opredelitvah in razvrstitvah ter predložijo pojasnila o razlogih zanje, kjer to pride v poštev. NCB poleg tega zagotovijo informacije o večjih prerazvrstitvah v sektorju MFI in, če so na voljo, večjih prerazporeditvah nefinančnih družb v posredovanih razčlenitvah po NACE Rev.2.“

13.

Člen 19(1) se nadomesti z naslednjim:

Spremenljivke, zbrane za vzpostavitev in vzdrževanje seznama MFI za statistične namene, ki je predviden v členu 3 Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), so določene v delu 1 Priloge VI.

NCB poročajo posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VI, bodisi ko nastanejo spremembe v sektorju MFI bodisi ko nastanejo spremembe v atributih obstoječih MFI. Spremembe v sektorju MFI nastanejo, ko institucija vstopi v sektor MFI (tj. v primeru ustanovitve MFI zaradi združitve, ustanovitve novih pravnih subjektov zaradi delitve obstoječe MFI, ustanovitve nove MFI ali spremembe statusa, zaradi katere prej ne-MFI postane MFI) ali ko obstoječa MFI izstopi iz sektorja MFI (tj. v primeru udeležbe MFI pri združitvi, nakupa MFI s strani druge institucije, delitve MFI v ločene pravne subjekte, spremembe statusa, zaradi katere MFI postane ne-MFI, ali likvidacije MFI).

Pri poročanju nove institucije ali institucije, ki se spremeni, morajo NCB izpolniti vse obvezne spremenljivke. Pri poročanju o instituciji, ki izstopa iz sektorja MFI in ni del združitve, NCB poročajo najmanj naslednje informacije: vrsto zahteve, tj. izbris, in identifikacijsko kodo MFI, tj. spremenljivko ‚mfi_id‘.

NCB identifikacijskih kod izbrisanih MFI ne dodelijo ponovno novim MFI. Če je to neizogibno, NCB istočasno predložijo ECB pisno pojasnilo (z uporabo ‚object_request‘ vrste ‚mfi_req_realloc‘).

Pri poročanju posodobitev lahko NCB uporabijo svoj nacionalni nabor znakov, pod pogojem, da uporabijo latinico. NCB uporabijo Unicode, da se pri prejemanju informacij od ECB preko sistema za izmenjavo podatkov RIAD (Register of Institutions and Assets Database (RIAD) Data Exchange System) pravilno prikažejo vsi nabori posebnih znakov.

Preden NCB posredujejo ECB posodobitve seznama MFI, opravijo preverjanja, določena v upoštevnih specifikacijah za izmenjavo podatkov.“

14.

Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:

Spremenljivke, zbrane za vzpostavitev in vzdrževanje seznama investicijskih skladov za statistične namene iz člena 4 Uredbe (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), so določene v Prilogi VII.

NCB poročajo posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VII, bodisi ko nastanejo spremembe v sektorju investicijskih skladov bodisi ko nastanejo spremembe v atributih obstoječih investicijskih skladov. Spremembe v sektorju investicijskih skladov nastanejo, ko institucija vstopi v sektor investicijskih skladov ali kadar obstoječi investicijski sklad izstopi iz sektorja investicijskih skladov.

NCB izpeljejo posodobitve s primerjanjem njihovih nacionalnih seznamov investicijskih skladov na koncu dveh zaporednih koncev četrtletij, to pomeni, da ne smejo upoštevati gibanj znotraj četrtletja.

Pri poročanju o novi instituciji ali instituciji, ki se spremeni, morajo NCB izpolniti vse obvezne spremenljivke.

Pri poročanju o instituciji, ki izstopa iz sektorja investicijskih skladov, NCB poročajo najmanj naslednje informacije: vrsto zahteve, tj. izbris, in identifikacijsko kodo investicijskega sklada, tj. spremenljivko ‚if_id‘.

NCB enkrat na leto in nanašajoč se na referenčni datum 31. december posredujejo XML datoteko, posebej za poročanje čiste vrednosti sredstev (NAV) na investicijski sklad. To pomeni, da se NAV zagotovi ločeno od sprememb drugih atributov investicijskih skladov. Za vse investicijske sklade se zagotovijo naslednje informacije: vrsta zahteve, tj. ‚if_req_nav‘, enoznačna identifikacijska koda investicijskega sklada, znesek NAV in veljavni datum NAV.

Za vsak dani referenčni datum se informacije o vseh novih investicijskih skladih ali spremembah identifikacijskih kod obstoječih investicijskih skladov posredujejo najprej ECB, in to pred posredovanjem informacij o NAV.

Kadar je mogoče, NCB identifikacijskih kod izbrisanih investicijskih skladov ne dodelijo ponovno novim investicijskim skladom. Če je to neizogibno, NCB predložijo ECB pisno pojasnilo preko Cebamailovega računa N13 istočasno z vnosom investicijskega sklada (z uporabo ‚object_request‘ vrste ‚if_req_realloc‘).

Preden NCB posredujejo ECB posodobitve seznama investicijskih skladov, opravijo preverjanja, določena v upoštevnih specifikacijah za izmenjavo podatkov.“

15.

Člen 24 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Objava

NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja in njihovim protipostavkam, dokler teh agregatov ne objavi ECB. Kadar NCB objavijo take podatke, morajo biti enaki podatkom, ki prispevajo k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jih morajo navajati točno.“

16.	Priloge III do VIII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

17.	V Glosarju se vstavi naslednja opredelitev: „Panoga dejavnosti (branch of activity) je gospodarska dejavnost, vključena v statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti – NACE Rev. 2 (8).

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2010.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 4. decembra 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 10, 12.1.2002, str. 24.

(2) UL L 15, 20.1.2009, str. 1.

(3) UL L 15, 20.1.2009, str. 14.

(4) UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(5) UL L 94, 8.4.2009, str. 75.

(6) UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(7) Bilanca stanja se načeloma pripravi po stanju na zadnji koledarski dan meseca/četrtletja brez upoštevanja lokalnih praznikov. V mnogo primerih, kjer to ni mogoče, se bilanca stanja pripravi na koncu zadnjega delovnega dne v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.“

(8) Kakor je določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).“

PRILOGA

Priloga III se spremeni, kot sledi:

(a)

V delu 1 se nadomestita tabeli 1 in 2, tabeli 3a in 3b pa se dodata, kot sledi:

‘TABELA 1

Postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov (1)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče drževe članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

od tega: DPFS

od tega: centralne nasprotne stranke (4)

od tega: DPFS

OBVEZNOSTI

8	Gotovina v obtoku

Vloge

do 1 leta

nad 1 letom

od tega prenosljive vloge

od tega do 2 let

od tega sindicirana posojila

Euro

9.1e

Čez noč

od tega prenosljive vloge

9.2e

Vezane

do 1 leta

od 1 do 2 let

nad 2 letoma

9.3e	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

100

101

102

103

od tega nad 2 letoma

104

105

106

107

108

109

110

111

112

9.4e	Repo posli

113

114

115

116

117

118

119

120

121

122

123

124

125

126

127

128

129

130

131

9x	Tuje valute

9.1x

Čez noč

132

133

134

135

136

137

138

139

140

141

142

143

9.2x	Z dogovorjeno zapadlostjo

do 1 leta

144

145

146

147

148

149

150

151

152

153

154

155

od 1 do 2 let

156

157

158

159

160

161

162

163

164

165

166

167

nad 2 letoma

168

169

170

171

172

173

174

175

176

177

178

179

180

181

182

183

184

9.3x	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

185

186

187

188

189

190

191

192

193

194

195

196

nad 3 meseci

197

198

199

200

201

202

203

204

205

206

207

208

od tega nad 2 letoma

209

210

211

212

213

214

215

216

217

9.4x	Repo posli

218

219

220

221

222

223

224

225

226

227

228

229

230

231

232

233

234

235

236

10	Delnice/enote SDT

237

11	Izdani dolžniški vrednostni papirji

11e

Euro

do 1 leta

# 238

od 1 do 2 let

# 239

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

# 240

nad 2 leti

# 241

11x	Tuje valute

do 1 leta

# 242

od 1 do 2 let

# 243

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

# 244

nad 2 letoma

# 245

12	Kapital in rezerve

# 246

13	Preostale obveznosti

# 247

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: CCP (4)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

od tega: CCP (4)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

od tega: SP/UP (5)

SREDSTVA

Gotovina

248

1e	od tega euro

249

Posojila

# 250

# 251

# 252

# 253

# 254

# 255

# 256

do 1 leta

# 257

# 258

# 259

# 260

# 261

# 262

# 263

# 264

# 265

# 266

# 267

# 268

# 269

# 270

# 271

od 1 do 5 let

# 272

# 273

# 274

# 275

# 276

# 277

# 278

# 279

# 280

# 281

# 282

# 283

# 284

# 285

# 286

nad 5 let

# 287

# 288

# 289

# 290

# 291

# 292

# 293

# 294

# 295

# 296

# 297

# 298

# 299

# 300

od tega sindicirana posojila

# 301

# 302

# 303

# 304

# 305

# 306

# 307

# 308

od tega repo posli

309

310

2e	od tega euro

# 311

# 312

# 313

# 314

# 315

# 316

# 317

# 318

# 319

# 320

# 321

# 322

—	od tega posojila revolving in prekoračitve stanj na računih

# 323

# 324

# 325

# 326

—	od tega obrestovana posojila po kreditnih karticah

# 327

# 328

# 329

# 330

—	od tega posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

# 331

# 332

# 333

# 334

3.	Vrednostni papirji razen delnic

# 335

# 336

# 337

Euro

# 338

# 339

# 340

# 341

do 1 leta

# 342

# 343

od 1 do 2 let

# 344

# 345

nad 2 letoma

# 346

# 347

3x	Tuje valute

# 349

# 350

# 352

# 353

do 1 leta

# 354

# 355

od 1 do 2 let

# 356

# 357

nad 2 letoma

# 358

# 359

4.	Delnice/enote SDT

360

361

362

5.	Delnice in drug lastniški kapital

# 363

# 364

# 365

# 366

# 367

6.	Osnovna sredstva

# 368

7.	Preostala sredstva

# 369

TABELA 2

Postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov (1)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

Ne-MFI

Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Drugi sektorji države

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

Nepremičninsko zavarovanje

Skupaj

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

370

371

372

9.1.

Čez noč

373

374

375

376

377

378

9.2.

Vezane

379

380

381

382

383

384

9.3.	Na odpoklic z odpovednim rokom

385

386

387

388

389

390

9.4.	Repo posli

391

392

393

394

395

396

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Gotovina

Posojila

397

# 398

# 399

# 400

# 401

# 402

# 403

# 404

# 405

# 406

# 407

# 408

# 409

do 1 leta

# 410

# 411

# 412

# 413

# 414

# 415

# 416

# 417

od 1 do 5 let

# 418

# 419

# 420

# 421

# 422

# 423

# 424

# 425

nad 5 let

# 426

# 427

# 428

# 429

# 430

# 431

# 432

# 433

Euro

# 434

# 435

# 436

# 437

# 438

# 439

# 440

# 441

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom

od tega posojila s preostalo zapadlostjo do vključno 1 leta

od tega posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma

od tega posojila s preostalo zapadlostjo do vključno 2 let

od tega posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

3.	Vrednostni papirji razen delnic

# 458

# 459

# 460

# 461

# 462

do 1 leta

# 463

# 464

# 465

# 466

# 467

# 468

# 469

# 470

# 471

# 472

# 473

# 474

# 475

# 476

nad 1 letom

# 477

# 478

# 479

# 480

# 481

# 482

# 483

# 484

# 485

# 486

# 487

# 488

# 489

# 490

4.	Delnice/enote SDT

5.	Delnice in drug lastniški kapital

# 491

# 492

# 493

# 494

# 495

# 496

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

TABELA 3a

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov (2)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Other gen.gov't (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Olistinjena posojila, delni odpisi v času prenosa posojila

1.1.	nasprotna stranka pri prenosu je DPFS

497

498

499

500

501

502

503

504

505

506

507

508

509

1.1.1.

od tega nasprotna stranka pri prenosu je DPFS iz euroobmočja

510

511

512

513

514

515

516

517

518

519

520

521

522

TABELA 3b

Listinjenje in drugi prenosi posojil: postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov (3)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi sektorji države (S.1312 + S.1313 + S.1314)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

Potrošniški krediti

Stanovanjska posojila

Drugo posojanje

SP/UP (6)

1. Olistinjena posojila, delni odpisi v času prenosa posojila

1.1.	nasprotna stranka pri prenosu

je DPFS

524

525

526

527

528

529

530

531

532

533

534

535

536

537

538

540

541

542

543

do 1 leta

544

545

od 1 do 5 let

546

547

nad 5 let

548

549

1.1.1.

od tega nasprotna stranka pri

550

551

552

553

554

555

556

557

558

559

560

561

562

prenosu je DPFS iz euroobmočja

562

563

do 1 leta

564

565

od 1 do 5 let

566

567

nad 5 let

2. Neporavnani zneski posojil, servisiranih pri listinjenju

2.1.	Servisirana posojila: vse DPFS

568

569

560

561

572

573

575

576

577

579

580

581

582

583

584

586

587

588

589

do 1 leta

590

591

od 1 do 5 let

592

593

nad 5 let

594

595

2.1.1.

Servisirana posojila: od tega DPFS iz euroobmočja

596

597

598

599

600

601

602

603

604

605

606

607

do 1 leta

608

609

od 1 do 5 let

610

611

nad 5 let

612

613

(b)

V delu 4 se oddelek 3 nadomesti z naslednjim:

„ Oddelek 3: Četrtletne pojasnjevalne postavke za pripravo finančnih računov monetarne unije

Podatki NCB/ECB/drugih MFI (stanja)

	Domači		Druge sodelujoče države članice		Ostali svet	Nerazporejeni
	Skupaj	Centralna država	Skupaj	Centralna država	Ostali svet	Nerazporejeni
OBVEZNOSTI
14. Preostale obveznosti
Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov						M70
Računi vrednotenja						M90
Obveznosti do nerezidenčnih podružnic/enot						M91
Računi popravkov obveznosti						M92
Negativno stanje na računih prihodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; posli posojanja vrednostnih papirjev; kratke pozicije vrednostnih papirjev; depreciacija						M93
Rezervacije						M94
SREDSTVA
3. Vrednostni papirji razen delnic
Do 1 leta		M71		M72	M73
Od tega: euro		M74		M75	M76
Nad 1 letom		M77		M78	M79
Od tega: euro		M80		M81	M82
5. Delnice in drugi lastniški kapital
Delnice, ki kotirajo na borzi	M83		M84		M85
Delnice investicijskih skladov (ne SDT)	M86		M87		M88
7. Preostala sredstva
Prenosne premije in škodne rezervacije						M89
Računi prevrednotenja						M95
Terjatve/kapitalske injekcije v nerezidenčne podružnice/enote						M96
Računi popravkov sredstev						M97
Pozitivno stanje na računih dohodkov/izdatkov; dobiček/izguba tekočega leta/preteklih let; lastne delnice; posli posojanja vrednostnih papirjev						M98

M70: obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.

M83, M84, M85: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga.

M86, M87, M88: delnice, izdane v okviru organizirane finančne ureditve, ki združuje sredstva vlagateljev za namen pridobitve finančnih ali nefinančnih sredstev, razen tistih, ki so vključeni v sektor MFI (imenovane tudi delnice vzajemnih skladov).

M89: del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.

M93, M98: ECB je treba poročati tudi dodatne informacije, ki pojasnijo vsebino teh sestavljenih postavk, če so na voljo. Te sestavljene postavke vključujejo nekatere podpostavke, ki jih nekatere države v skladu z Uredbo (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) trenutno ne poročajo (posli posojanja vrednostnih papirjev, kratke pozicije vrednostnih papirjev, lastne delnice), a znotraj preostalih sredstev/preostalih obveznosti. Te dodatne informacije omogočajo ECB, da po potrebi popravi podatke v finančnih računih monetarne unije.“

(c)

Na koncu dela 5 se doda naslednje besedilo:

Pavšalna olajšava: Olajšava velja za vsako kreditno institucijo. Vsaka kreditna institucija lahko odšteje maksimalno pavšalno olajšavo, namenjeno znižanju administrativnih stroškov upravljanja zelo majhnih obveznih rezerv. Če je [osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv] manjša kot 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv]. Če je [osnova za obvezne rezerve × stopnja obveznih rezerv] večja ali enaka 100 000 EUR, je pavšalna olajšava enaka 100 000 EUR. Institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke glede njihove konsolidirane osnove za obvezne rezerve kot skupina (kot je opredeljeno v Prilogi III, del 2, oddelek 1, k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)), morajo izpolnjevati obvezne rezerve preko ene izmed institucij v skupini, ki nastopa kot posrednik izključno za te institucije. V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (7) je v slednjem primeru samo skupina kot celota upravičena do odštetja pavšalne olajšave.

Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve se izračunajo, kot sledi:

Obvezne (ali ‚zahtevane‘) rezerve = osnova za obvezne rezerve x stopnja obveznih rezerv – pavšalna olajšava

Stopnja obveznih rezerv se uporablja, kot sledi:

Stopnja obveznih rezerv 2 % se uporablja za naslednje kategorije obveznosti (kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)): (a) vloge čez noč; (b) vezane vloge do vključno dveh let; (c) vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno dveh let; in (d) izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo do vključno dveh let. Stopnja obveznih rezerv 0 % se uporablja za repo posle in druge obveznosti z dogovorjeno zapadlostjo nad dve leti, vključene v osnovo za obvezne rezerve. Obveznosti v razmerju do ECB, NCB in drugih institucij, za katere velja Eurosistemov sistem obveznih rezerv, so izključene iz osnove za obvezne rezerve.

(d)

Del 7 se nadomesti z naslednjim:

TABELA 1

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država

Other residents

Država

Other residents

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFI (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFI (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

Delnice/enote SDT

Kapital in rezerve

Preostale obveznosti

SREDSTVA

Posojila

Vrednostni papirji razen delnic

Valute skupaj

do 1 leta

nad 1 letom

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Delnice/enote SDT

Delnice in drug lastniški kapital

Preostala sredstva

	(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).“
	(Četrtletne) zahteve, ki jih investicijskim skladom nalaga Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) in se za SDT poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so pri NCB na voljo.

SDT – Prerazvrstitve

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Država

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

Delnice/enote SDT

Kapital in rezerve

Preostale obveznosti

SREDSTVA

Posojila

Vrednostni papirji razen delnic

Valute skupaj

do 1 leta

nad 1 letom

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Delnice/enote SDT

Delnice in drug lastniški kapital

Preostala sredstva

	(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).
	(Četrtletne) zahteve, ki jih investicijskim skladom nalaga Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) in se za SDT poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so pri NCB na voljo.

SDT – Prevrednotenja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Banke

Ne-banke

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

Centralna država

Drugi sektorji države

Skupaj

DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva itd. (S.14 + S.15)

General gov't

Drugi nerezidenčni sektorji

OBVEZNOSTI

Vloge

Delnice/enote SDT

Kapital in rezerve

Preostale obveznosti

SREDSTVA

Posojila

Vrednostni papirji razen delnic

Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

Delnice/enote SDT

Delnice in drug lastniški kapital

Preostala sredstva

	(Mesečne in četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).
Po členu 8(2) Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) lahko NCB odobrijo SDT odstopanje glede poročanja prevrednotovalnih popravkov.
Vendar pa se, če so vključeni zneski bistveni, od NCB zahteva, da posredujejo informacije po najboljših prizadevanjih.

TABELA 2

SDT – Stanja

Četrtletni podatki

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute

Euro

Druge valute

GBP

USD

JPY

CHF

OBVEZNOSTI

Vloge

Ostali svet (razen EU)

od bank

SREDSTVA

Posojila

Ostali svet

Vrednostni papirji razen delnic

Domači

izdani s strani MFI

izdani s strani ne-MFI

Druge sodelujoče države članice

izdani s strani MFI

izdani s strani ne-MFI

Ostali svet

(Četrtletne) zahteve, ki jih MFI nalaga Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

(e)	Del 10 se črta.

(f)

Del 11 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 11

Statistika drugih finančnih posrednikov (razen investicijskih skladov in družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev)

Oddelek 1: Tabele za poročanje

Podatki, ki jih je treba poročati za PVP (posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti), FDP (finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem) in druge DFP (drugi finančni posredniki), so določeni v spodnji tabeli.

Podatki o PVP, FDP in drugih DFP. Ključni kazalniki/pojasnjevalne postavke

Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev	PVP	FDP	Drugi DFP
SREDSTVA
Vloge/svet/skupaj	Ključni
Posojila/svet/skupaj		Ključni
Posojila/svet/MFI		Ključni
Posojila/svet/ne-MFI/skupaj		Ključni
Posojila/svet/ne-MFI/nefinančne družbe		Ključni
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj		Ključni
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti		Ključni
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila		Ključni
osojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)		Ključni
Posojila/domača/skupaj		Ključni
Posojila/domača/MFI		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/skupaj		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/nefinančne družbe		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila		Ključni
Posojila/domača/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/skupaj		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/MFI		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/skupaj		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/nefinančne družbe		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila		Ključni
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek)		Ključni
Vrednostni papirji razen delnic/svet/skupaj	Ključni	Ključni
Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov/svet/skupaj	Ključni	Ključni
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj	Ključni
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj	Ključni
Druga sredstva, vključno s ‚posojili‘/svet/skupaj	Ključni
Druga sredstva, vključno z ‚vlogami‘, ‚gotovino‘, ‚delnicami investicijskih skladov‘, ‚osnovnimi sredstvi‘ in ‚izvedenimi finančnimi instrumenti‘/svet/skupaj		Ključni
CELOTNA SREDSTVA/OBVEZNOSTI/svet/skupaj	Ključni	Ključni	Pojasnj.
OBVEZNOSTI
Prejeti vloge in posojila/svet/skupaj	Ključni	Ključni
Izdani dolžniški vrednostni papirji/svet/skupaj	Ključni	Ključni
Kapital in rezerve/svet/skupaj	Ključni	Ključni
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj	Ključni
Druge obveznosti/svet/skupaj	Ključni
Druge obveznosti, vključno z ‚izvedenimi finančnimi instrumenti‘/svet/skupaj		Ključni

Oddelek 2: Kategorije instrumentov in pravila vrednotenja

V skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) se morajo sredstva in obveznosti načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila se morajo poročati po imenski vrednosti, izključujoč obračunane obresti.

Sredstva

Celotna sredstva/obveznosti: celotna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev v bilanci stanja in bi morala biti tudi enaka celotnim obveznostim.

1.	Vloge: ta postavka (8) je sestavljena iz dveh glavnih podkategorij: prenosljive vloge in druge vloge. V to postavko morajo biti vključena tudi imetja gotovine. V primeru FDP mora biti ta postavka razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

Posojila: to postavko sestavljajo:

—

posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki potrošniških kreditov, tj. posojila, odobrena za osebno rabo pri potrošnji blaga in storitev; stanovanjska posojila, tj. posojila, odobrena za investicije v stanovanjske objekte, vključno z gradnjo in obnovo stanovanjskih zgradb; in druga posojila, tj. posojila, odobrena za poslovne namene, konsolidacijo dolga, izobraževanje itd.,

—	finančni leasingi, odobreni tretjim osebam,

—	slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana,

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev,

—	podrejeni dolg v obliki posojil.

Za podkategorije PVP morajo biti posojila razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

Pravila vrednotenja: posojila, ki jih odobrijo DFP, se morajo beležiti na bruto osnovi, z vsemi povezanimi rezervacijami, tako splošnimi kot posebnimi, dokler jih poročevalske institucije ne odpišejo, takrat pa se morajo odstraniti iz bilance stanja.

V skladu s splošnim načelom obračunskega knjigovodstva se morajo obresti na posojila zabeležiti v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. po načelu zajemanja v trenutku plačila. Obračunane obresti na posojila morajo biti razvrščene na bruto osnovi v kategorijo ‚Druga sredstva‘.

Vrednostni papirji razen delnic: ta postavka vključuje imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji. Vključuje tudi tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na organiziranih trgih.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba vrednostne papirje razen delnic poročati po tržni vrednosti.

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov: ta kategorija obsega tri glavne podkategorije:

—	delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga (ESR 95, odstavki 5.88–5.93),

—	delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavki 5.88–5.93),

—	drug lastniški kapital: vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki niso zajete v delnicah, ki kotirajo na borzi, in delnicah, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavka 5.94–5.95).

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba delnice in drug lastniški kapital poročati po tržni vrednosti.

Delnice/enote investicijskih skladov: delnice/enote investicijskih skladov se morajo šteti izključno kot obveznosti MFI, tj. samo SDT in investicijski skladi, razvrščeni kot DFP.

Za podkategorijo FDP morajo biti delnice/enote investicijskih skladov razvrščene v ‚Druga sredstva‘.

Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 je treba delnice/enote investicijskih skladov poročati po tržni vrednosti.

Izvedeni finančni instrumenti: pod to postavko je treba poročati naslednje izvedene finančne instrumente:

(i)	opcije, s katerimi se trguje na organiziranem trgu in prek okenc (OTC);

(ii)	nakupni boni;

(iii)

terminske pogodbe, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane;

(iv)	zamenjave, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane.

V primeru FDP mora biti ta postavka razvrščena v ‚Druga sredstva‘.

Izvedene finančne instrumente je treba v bilanci stanja beležiti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z bruto pozitivno tržno vrednostjo je treba beležiti na strani sredstev v bilanci stanja, pogodbe z bruto negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v postavke bilance stanja ne smejo vnašati. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali pozicije, ki so zabeležene po vrednosti, drugačni od tržne, je treba te pozicije poročati kot privzete.

Druga sredstva: vse zneske, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno izmed glavnih postavk bilance stanja, je treba razvrstiti v ‚Druga sredstva‘. Ta postavka obsega sredstva, kot so obračunane aktivne obresti na posojila in obračunana najemnina za zgradbe, pričakovane dividende, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, druga sredstva, ki niso ločeno določena, npr. osnovna sredstva, posojila in vloge, odvisno od podkategorije DFP.

Obveznosti

Celotna sredstva/obveznosti: celotne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti v bilanci stanja in tudi enake celotnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev ‚Celotna sredstva/obveznosti‘).

Prejeti vloge in posojila: to postavko sestavljajo:

—	vloge: prenosljive vloge in druge vloge (glej sredstva), položene pri DFP. Te vloge običajno položijo MFI,

—	posojila: posojila, odobrena poročevalskim DFP, ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

2.	Izdani dolžniški vrednostni papirji: v nekaterih državah lahko DFP izdajo tržne instrumente z značilnostmi, ki so podobne značilnostim dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI. V tej shemi poročanja morajo biti vsi taki instrumenti razvrščeni kot dolžniški vrednostni papirji.

Kapital in rezerve: ta postavka obsega zneske, ki izhajajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani poročevalskih DFP delničarjem ali drugim lastnikom ter za imetnika predstavljajo lastninsko pravico v DFP in običajno pravico do deleža v dobičku DFP in deleža v njegovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih poročevalski DFP namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Kapital in rezerve obsegajo naslednje elemente:

—	lastniški kapital,

—	nerazporejeni prejemki in sredstva,

—	posebne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

—	dobiček/izguba iz poslovanja.

4.	Izvedeni finančni instrumenti: glej postavko sredstev ‚Izvedeni finančni instrumenti‘.

Druge obveznosti: vse zneske, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od glavnih postavk na strani obveznosti, je treba razvrstiti v ‚Druge obveznosti‘. Ta postavka obsega obveznosti, kot so bruto obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami, bruto obveznosti v zvezi s tranzitnimi postavkami, obračunane pasivne obresti na vloge, dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, položeno za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe, neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja, neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji, druge obveznosti, ki niso ločeno določene, npr. dolžniški vrednostni papirji, izvedeni finančni instrumenti, odvisno od podkategorije DFP.

Oddelek 3: Nacionalna pojasnila

Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: to mora vključevati:

—	vire podatkov, uporabljene pri pripravi statistike o DFP, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, npr. statistični uradi, neposredno poročanje DFP in/ali upravljavcev skladov,

—	podrobnosti o sistemih zbiranja, npr. prostovoljna poročila, poslovne raziskave, vzorčenje, poročanje, za katero veljajo mejne vrednosti in izračun ocene celotne vrednosti.

2.	Postopki priprave: opisana mora biti metoda, uporabljena pri pripravi podatkov, npr. podroben opis uporabljenih ocen/predpostavk, način agregiranja podatkov, če imata dva niza podatkov različno frekvenco.

3.	Pravni okvir: zagotoviti je treba izčrpne informacije o nacionalnem pravnem okviru za institucije. Povezave z zakonodajo Skupnosti je treba posebej poudariti. Če je v isto kategorijo vključenih več vrst institucij, je treba zagotoviti informacije za vse vrste institucij.

Odstopanja od navodil ECB za poročanje: NCB morajo zagotoviti informacije o odstopanjih od navodil za poročanje.

Odstopanja od navodil za poročanje lahko nastopijo v zvezi z:

—	razčlenitvijo instrumentov: zajetje instrumentov se lahko razlikuje od navodil ECB za poročanje, npr. dva različna instrumenta se ne moreta določiti ločeno,

—	geografsko razčlenitvijo,

—	sektorsko razčlenitvijo,

—	metodami vrednotenja.

Poročevalska poccpulacija: NCB lahko v posebno podkategorijo DFP uvrstijo vse institucije, ki so v skladu z opredelitvijo DFP. Opisati morajo vse institucije, ki so vključene v vsako podkategorijo DFP ali iz njih izključene. Kjer je mogoče, morajo NCB zagotoviti ocene zajetja podatkov glede celotnih sredstev poročevalske populacije.

6.	Prekinitve v zgodovinskih podatkih: opisane morajo biti prekinitve in večje spremembe v času pri zbiranju, zajetju poročanja, shemah poročanja in pripravljanju zgodovinskih podatkov. V primeru prekinitev je treba navesti, v kakšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za primerljive.

7.	Druge pripombe: katere koli druge relevantne pripombe ali navedbe.

(g)

Oddelek 1 v delu 12 Priloge III se nadomesti z naslednjim:

„ Oddelek 1: Uvod

Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:

—	vse izdaje rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti; in

—	vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne.

Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča o izdajah ‚ostalega sveta‘, kar se nanaša na vse rezidente zunaj euroobmočja (vključno z mednarodnimi organizacijami).

Spodnja shema povzema zahteve za poročanje.

	Izdaje vrednostnih papirjev
	S strani rezidentov euroobmočja (vsaka NCB poroča za svoje domače rezidente)	S strani rezidentov ostalega sveta (BIS/NCB)
		Nesodelujoče države članice	Druge države
V eurih/nacionalnih denominacijah	Sklop A	Sklop B
V drugih valutah (9)	Sklop C	Sklop D se ne zahteva

(h)

Pododdelka 4 in 5 v oddelku 2 dela 12 v Prilogi III se nadomestita z naslednjim:

„4. Razvrstitev izdaj

Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (1) dolžniški vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov (10); in (2) delnice, ki kotirajo na borzi, brez delnic/enot investicijskih skladov (11). Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev so zajete, kolikor je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital se lahko poročajo prostovoljno kot ločeni pojasnjevalni postavki.

Kot dolžniški vrednostni papirji so v statistiki izdaj vrednostnih papirjev razvrščeni naslednji instrumenti, vsebovani v bazi BIS:

—	potrdila o vlogah,

—	komercialni zapisi,

—	zakladne menice,

—	obveznice,

—	eurokomercialni zapisi (ECP),

—	srednjeročni zapisi,

—	drugi kratkoročni papirji.

Nezaključeno zajetje instrumentov v statistiki izdaj vrednostnih papirjev:

(a)

Dolžniški vrednostni papirji

(i)

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti:

—	zakladne menice in drugi kratkoročni papirji, ki jih izda država,

—	tržni kratkoročni papirji, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe. Za take papirje se uporabljajo različni pojmi, vključno s: komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, blagovne menice, menice in potrdila o vlogah,

—	kratkoročni vrednostni papirji, izdani v okviru dolgoročnih prevzemov izvedbe prodaje vrednostnih papirjev,

—	bančni akcepti.

(ii)

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji

Vključeni so najmanj naslednji instrumenti za ponazoritev:

—	prinosniške obveznice,

—	podrejene obveznice,

—	obveznice z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto,

—	nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja,

—	zapisi s spremenljivo obrestno mero,

—	zamenljive obveznice,

—	krite obveznice,

—	indeksirani vrednostni papirji, pri katerih je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali na indeks deviznega tečaja,

—	močno diskontirane obveznice,

—	brezkuponske obveznice,

—	euroobveznice,

—	globalne obveznice,

—	obveznice zasebne izdaje,

—	vrednostni papirji, ki izhajajo iz pretvorbe posojil,

—	posojila, ki so dejansko postala tržna,

—	zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice, bodisi v delnice družbe izdajateljice bodisi v delnice druge družbe, dokler niso dejansko zamenjane. Opcija zamenjave, ki šteje za izvedeni finančni instrument, je izključena, kadar jo je mogoče ločiti od osnovne obveznice,

—	delnice ali deleži, ki prinašajo fiksni dohodek, ne zagotavljajo pa udeležbe pri razdelitvi preostale vrednosti družbe ob prenehanju, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku,

—	finančna sredstva, izdana kot del listinjenja posojil, hipotek, dolga po kreditnih karticah, terjatev in drugih sredstev.

Izključeni so naslednji instrumenti:

—	transakcije z vrednostnimi papirji kot del dogovorov o povratnem nakupu,

—	izdaje netržnih vrednostnih papirjev,

—	netržna posojila.

Izdaje dolgoročnih vrednostnih papirjev so razdeljene na:

—	izdaje s fiksno obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih se izplačilo nominalnega kuponskega plačila v času življenjske dobe izdaje ne spremeni,

—	izdaje s spremenljivo obrestno mero, tj. obveznice, pri katerih je kupon ali osnovna glavnica vezana na obrestno mero ali drug indeks, kar ima za posledico spremenljivo izplačilo nominalnega kuponskega plačila skozi življenjsko dobo izdaje,

—	brezkuponske izdaje, tj. instrumenti, ki ne prinašajo nobenih periodičnih izplačil kuponskih plačil. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Večina diskonta pomeni ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.

(b)

Delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:

—	kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov,

—	odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo družbenikov,

—	delnice, ki prinašajo dividende in jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov,

—	prednostne ali preferenčne deleže ali delnice, ki omogočajo udeležbo v razdelitvi preostale vrednosti ob prenehanju družbe. Te lahko kotirajo ali ne kotirajo na priznani borzi,

—	prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kjer je mogoče.

Če se družba privatizira in država obdrži del delnic, drugi del pa kotira na reguliranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med neporavnanimi zneski delnic, ki kotirajo na borzi, ker se potencialno lahko z vsemi delnicami kadar koli trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje samo z preostalim delom (free float).

Delnice, ki kotirajo na borzi, izključujejo:

—	delnice, ki so bile ob izdaji ponujene za prodajo, vendar niso bile prevzete,

—	zadolžnice in podjetniške obveznice, zamenljive v delnice. Te se vključijo, ko se zamenjajo v delnice,

—	lastniški kapital partnerjev z neomejeno odgovornostjo v registriranih osebnih družbah,

—	državne investicije v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot družbe z osnovnim kapitalom,

—	izdaje premijskih delnic, samo v trenutku izdaje, in izdaje deljenih delnic. Premijske delnice in deljene delnice se brez razlikovanja vključijo v celotno stanje delnic, ki kotirajo na borzi.

5. Valuta izdaje

Kadar se obveznica odkupi ali kupon izplača v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice, je treba obveznice v dveh valutah razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, se mora vsak del poročati kot ločena izdaja glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, se morajo ustrezni deli izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato je treba 70 % izdaje poročati kot izdajo v eurih/nacionalnih denominacijah (12) in 30 % kot izdajo v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, je treba dejansko razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.

Za delnice, ki kotirajo na borzi, se mora domnevati, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe; izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Glede na to se podatki o delnicah, ki kotirajo na borzi, nanašajo na vse izdaje rezidentov euroobmočja.

(i)

Vstavi se naslednji del 12a:

„DEL 12a

Dodatna mesečna statistika obrestnih mer MFI (ki jo je treba posredovati ECB do zaključka poslovanja na 19. delovni dan po preteku referenčnega meseca)

TABELA 1 (13)

	Sektor	Vrsta instrumenta	Začetno obdobje določitve obrestne mere	Kazalnik novih poslov	Obveznost poročanja
Posojila (v EUR)	Nefinančnim družbam	Posojila do 1 mio. EUR	Variabilna obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	24	DLOM/NDER, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	25	DLOM/NDER, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	26	DLOM/NDER, znesek
		Posojila nad 1 mio. EUR	Variabilna obrestna mera in obdobje začetne določitve obrestne mere do enega leta	27	DLOM/NDER, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere od enega do petih let	28	DLOM/NDER, znesek
			Obdobje začetne določitve obrestne mere nad petimi leti	29	DLOM/NDER, znesek

TABELA 2 (14)

Sektor

Vrsta instrumenta

Kazalnik novih poslov

Obveznost poročanja

Posojila

(v EUR)

Gospodinjstvom

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah (obrestovani in z odloženim brezobrestnim plačilom)

DLOM/NDER, znesek

Nefinančnim družbam

Posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah (obrestovani in z odloženim brezobrestnim plačilom)

DLOM/NDER, znesek

(j)

V delu 13 se oddelka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„ Oddelek 1: Mediji poravnave

Mediji poravnave so sredstva ali terjatve do sredstev, ki se uporabljajo za plačila.

TABELA 1

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI (15)

(v milijonih EUR)

Postavke

I.	Obveznosti NCB Vloge pri NCB

II.	Obveznosti drugih MFI Vloge pri drugih MFI

I.a	Vloge čez noč – Euro

domače centralne države

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

centralnih držav euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

I.b	Vloge čez noč – Druge valute

domače centralne države

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

centralnih držav euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

I.c	Prenosljive vloge (16) – Vse valute

domače centralne države

domačih drugih rezidenčnih sektorjev

centralnih držav drugih držav članic euroobmočja

drugih rezidenčnih sektorjev drugih držav članic euroobmočja

ostalega sveta, razen bank

TABELA 2

Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije

(v milijonih EUR)

Postavke

Vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja)

Prenosljive vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja)

Pojasnjevalna postavka:

Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv) (17)

Oddelek 2: Institucije, ki ponujajo plačilne storitve

Institucije, ki ponujajo plačilne storitve, so pravno neodvisne institucije, ki delujejo v državi poročevalki, in so:

—	centralna banka,

—	kreditne institucije, pravno registrirane v državi poročevalki (vključno z ‚institucijami za izdajo elektronskega denarja‘),

—	podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju,

—	podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP, a zunaj euroobmočja,

—	podružnice bank, ki se ne nahajajo v EGP,

—

druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI.

TABELA 3

Institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI (15)

Postavke

Centralna banka

Število enot

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (18) (v tisočih)

Število prenosljivih vlog čez noč (19)

Kreditne institucije, ne glede na njihovo pravno registriranost

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (18) (v tisočih)

od tega: povezane s spletom/osebnim računalnikom (PC) (18) (v tisočih)

Število prenosljivih vlog čez noč v posesti ne-MFI (18), (19) (v tisočih)

od tega: povezane z internetom/PC (18), (19) ((v tisočih)

—	Kreditne institucije, pravno registrirane v državi poročevalki

Število institucij (20)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (21)

—	Podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju

Število institucij (20)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (21)

—	Podružnice zunaj euroobmočja kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP

Število institucij (20)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (21)

—	Podružnice bank, ki se ne nahajajo v EGP

Število institucij (20)

Število enot

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (21)

Druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve za ne-MFI

Število institucij (20)

Število enot

Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (18) (v tisočih)

Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (v milijonih eurov)

Vrednost prenosljivih vlog čez noč (21)

Pojasnjevalne postavke

Institucije za izdajo elektronskega denarja

Število institucij (20)

Obstoječa vrednost elektronskega denarja, ki ga izdajo institucije za izdajo elektronskega denarja in je v posesti subjektov, ki niso izdajatelji, vključno s kreditnimi institucijami, ki niso izdajatelji (v milijonih eurov)

—	Število enot vključuje sedež institucije, če ponuja plačilne storitve z brezgotovinskim obračunom in poravnavo. Mobilne enote niso vključene. Vsaka poslovna enota, ustanovljena v isti državi poročevalki, se šteje ločeno.

—

Vloge, povezane z internetom/PC: vloge, do katerih je mogoče dostopati in jih uporabljati elektronsko preko spleta ali PC-bančništva z uporabo namenske programske opreme in telefonskih zvez. Vloge z bančnim dostopom preko telefona ali mobilnega telefona niso vključene, razen če so dostopne tudi preko spletnih ali PC-bančnih aplikacij.

(k)

Uvodni del v oddelku 5 dela 13 se nadomesti z naslednjim:

„Medbančni sistemi za prenos sredstev (IFTS) so vključeni, bodisi da jih upravlja centralna banka bodisi zasebni upravljavec. Podatki se zagotovijo na podlagi posameznega sistema. Našteti so samo sistemi, ki opravijo znaten obseg poslov. To so večinoma sistemi, navedeni v tekstovnem delu Modre knjige (Blue Book). Sistemi so vključeni, če so delovali v katerem koli letu izmed preteklih petih referenčnih let.

IFTS so razdeljeni na komponente sistema TARGET2/TARGET in plačilne sisteme, ki niso del sistema TARGET:

—

komponenta sistema TARGET2/TARGET je nacionalni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki je del sistema TARGET2/TARGET, kakor je določen v Smernici ECB/2007/2 z dne 26. aprila 2007 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (22) ali v Smernici ECB/2005/16 z dne 30. decembra 2005 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET) (23)plačilni mehanizem ECB ali sistem BPRČ države članice, ki še ni sprejela eura, je pa neposredno povezana s sistemom TARGET in je podpisala Pogodbo o sistemu TARGET,

—	plačilni sistem zunaj sistema TARGET je IFTS, ki ni komponenta sistema TARGET2/TARGET.

(l)

Tabela 7 v delu 13 se nadomesti z naslednjim:

„TABELA 7

Udeležba v izbranih medbančnih sistemih za prenos sredstev (24)

Postavke

Komponenta sistema TARGET

Plačilni sistem zunaj sistema TARGET

[Glej seznam plačilnih sistemov]

LVPS

[Poroča se ločeno za vsak LVPS 1, 2, 3, 4]

Sistem za plačila malih vrednosti

[Poroča se ločeno za vsak sistem za plačila malih vrednosti 1, 2, 3, 4, 5, 6]

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

Kreditne institucije

Centralna banka

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

—	Javna uprava

—	Poštna institucija

—	Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

—	Druge finančne institucije

—

Drugi

(b)	Posredni udeleženci

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

Kreditne institucije

Centralna banka

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

—	Javna uprava

—	Poštna institucija

—	Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

—	Druge finančne institucije

—

Drugi

(b)	Posredni udeleženci

Število udeležencev

(a)

Neposredni udeleženci

od tega:

Kreditne institucije

Centralna banka

Drugi neposredni udeleženci

od tega:

—	Javna uprava

—	Poštna institucija

—	Organizacije, ki opravljajo storitve obračuna in poravnave

—	Druge finančne institucije

—

Drugi

(b)	Posredni udeleženci

(m)	„Seznam plačilnih sistemov v tabelah 7, 8 in 9 “ na koncu dela 13 se črta.

(n)

Vstavi se naslednji del 16:

„DEL 16

Posojila nefinančnim družbam po panogi dejavnosti

NCB poročajo bodisi podatke za posamezne oddelke v skladu s Predlogo I bodisi, če podatki za posamezne oddelke niso na voljo, v skladu s Predlogo II.

NCB poročajo neporavnane zneske ločeno za posojila domačim nefinančnim družbam (NFD) in za posojila nefinančnim družbam drugih sodelujočih držav članic (kjer so na voljo). Vsi podatki se poročajo v milijonih eurov.

Predloga I

Predloga II

A.	Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

A.	Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Rudarstvo

C.	Predelovalne dejavnosti

C.	Predelovalne dejavnosti

D.	Oskrba z električno energijo, plinom in paro

D.	Oskrba z električno energijo, plinom in paro +

E.	Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

E.	Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

F.	Gradbeništvo

F.	Gradbeništvo

G.	Trgovina. Vzdrževanje in popravila motornih

G.	Trgovina. Vzdrževanje in popravila motornih

I.	Gostinstvo

I.	Gostinstvo

H.	Promet in skladiščenje

H.	Promet in skladiščenje +

J.	Informacijske in komunikacijske dejavnosti

J.	Informacijske in komunikacijske dejavnosti

L.	Poslovanje z nepremičninami

L.	Poslovanje z nepremičninami +

M.	Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N.	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

M.	Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N.	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

Vsa druga področja, relevantna za NFD

Opomba: Črke se nanašajo na ustrezno klasifikacijo po NACE Rev.2.“

Priloga IV se spremeni, kot sledi:

(a)

Točka 3.1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:

„3.1.

DSI ‚ECB_BSI1‘ se uporablja za opredelitev ključev podatkov o:

—	statistiki bilanc stanja MFI,

—	elektronskem denarju,

—	statistiki bilanc stanja kreditnih institucij,

—	statistiki bilanc stanja SDT,

—	obveznostih centralne države iz naslova vlog ter imetjih gotovine in vrednostnih papirjev,

—	pojasnjevalnih postavkah,

—	dodatnih podatkih o postavkah bilance stanja, ki jih NCB poročajo MDS z uporabo storitev prek ECB,

—	posojilih MFI, olistinjenih in prodanih tretjim osebam,

—	statistiki osnove za obvezne rezerve,

—	podatkih o makro razmerju,

—	podatkih o posojilih nefinančnim družbam, razčlenjenih po panogi dejavnosti.“

(b)

Tabela „UNIT (Enota)“ v oddelku 3 dela 4 se nadomesti z naslednjim:

„UNIT (Enota)

BSI	Za države članice euroobmočja: EUR
SSI	Za države članice euroobmočja: EUR Za podatke, ki se poročajo kot absolutne vrednosti, in za indekse: PURE_NUMB Za podatke, ki se poročajo kot odstotki: PCT
OFI	Za države članice euroobmočja: EUR
MIR	Za obseg poslov: EUR Za obrestne mere: PCPA
SEC	Za države članice euroobmočja: EUR
PSS	Za podatke o prvotnih enotah (Priloga III, del 13, tabele 4, 5, 7 in 8) in podatke o razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabeli 8 in 9): PURE_NUMB Za podatke o vrednosti transakcij v sistemu TARGET2 (Priloga III, del 13, tabela 8): EUR Za podatke o vrednosti transakcij s strani sodelujočih držav članic (Priloga III, del 13, tabeli 6 in 9): EUR
IVF	Za države članice euroobmočja: EUR“

Priloga V se spremeni, kot sledi:

(a)

Točka 2 v pododdelku 3 oddelka 1 v delu 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.	Spremembe v razvrstitvi nastanejo iz številnih razlogov. Sprememba v sektorski razvrstitvi nasprotnih strank lahko nastane, ker se organ javnega sektorja prenese v zasebni sektor ali ker se zaradi združitve/razdružitve spremeni osnovna dejavnost družb.“

(b)

V pododdelku 1 oddelka 2 v delu 3 se doda naslednja točka 4:

„4.	Delni odpisi, do katerih pride v času, ko je posojilo listinjeno, in delni odpisi/odpisi servisiranih posojil se poročajo ECB po najboljših prizadevanjih v skladu s tabelo 3 (25).

(c)

Točka 5 v pododdelku 2 oddelka 2 v delu 3 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Uredba omogoča fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračun cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB, skladno z naslednjimi možnostmi:

— MFI poročajo popravke: MFI poročajo popravke za vsako postavko, ki odražajo spremembe v vrednotenju zaradi spremembe cen. NCB, ki izberejo to metodo, agregirajo popravke, ki jih poročajo MFI, za posredovanje podatkov ECB,

— MFI poročajo transakcije: MFI združijo transakcije v mesecu in NCB poročajo vrednost nakupov in prodaj vrednostnih papirjev. Priprava in posredovanje neto tokov nacionalni centralni banki je sprejemljiva. NCB, ki prejmejo podatke o transakcijah, morajo izračunati ‚prevrednotovalni popravek‘ kot preostanek razlike med stanji in transakcijami ter druge popravke in posredovati prevrednotovalni popravek ECB v skladu s to smernico,

— poročanje po posameznih vrednostnih papirjih: MFI poročajo NCB vse relevantne informacije o imetjih vrednostnih papirjev, kot so nominalna (tj. imenska) vrednost, računovodska (tj. knjigovodska) vrednost, tržna vrednost, nakupi in prodaje, na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. Te informacije omogočajo NCB, da pridobijo točne informacije o ‚prevrednotovalnem popravku‘, ki ga je treba posredovati ECB. Ta metoda je namenjena tistim NCB, ki tak pristop že uporabljajo pri zbiranju podatkov na lokalni ravni.“

(d)	Dodatek III se črta.

Priloga VI se spremeni, kot sledi:

(a)

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 1

Spremenljivke za potrebe seznama MFI za statistične namene

Ime spremenljivke	Opis spremenljivke	Status
object_request	Ta označuje vrsto poslane posodobitve za denarno finančno institucijo (MFI) in lahko zavzame eno od sedmih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚mfi_req_new‘: označuje dano informacijo o novi MFI, ‚mfi_req_mod‘: označuje dano informacijo o spremembah obstoječe MFI, ‚mfi_req_del‘: označuje dano informacijo o obstoječi MFI, ki jo je treba izbrisati, ‚mfi_req_merger‘: označuje dano informacijo o institucijah, ki so udeležene pri združitvi (26) , ‚mfi_req_realloc‘: označuje zahtevo po ponovni dodelitvi izbrisane mfi_id novi MFI, ‚mfi_req_mod_id_realloc‘: označuje zahtevo po spremembi mfi_id obstoječe MFI v tisto od izbrisane MFI, ‚mfi_req_mod_id‘: označuje zahtevo po spremembi ‚mfi_id‘.	Obvezna
mfi_id	To je primarni ključ za podatkovni niz MFI. Označuje enoznačno identifikacijsko kodo MFI in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘. Vrednosti obeh delov skupaj morata zagotavljati, da je ‚mfi_id‘ enoznačna za navedeno MFI.	Obvezna
host	Ta spremenljivka označuje državo registracije MFI in je podana kot dvomestna ISO koda države.	Obvezna, kadar je del identifikacijske kode
id	Ta označuje identifikacijsko kodo MFI (brez ‚host‘ dvomestne ISO kode države kot predpone).	Obvezna, kadar je del identifikacijske kode
name	Ta označuje polno registrirano ime MFI, vključno s pravno obliko družbe (tj. Plc, Ltd, SpA itd.).	Obvezna
address	Ta označuje podrobnosti o lokaciji MFI in je sestavljena iz štirih delov: ‚postal_address‘, ‚postal_box‘, ‚postal_code‘ in ‚city‘.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_address	Ta označuje ime ulice in hišno številko.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_box	Ta označuje številko poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_code	Ta označuje poštno številko, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
city	Ta označuje kraj lokacije.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
category	Ta označuje vrsto MFI in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚central bank‘, ‚credit institution‘, ‚money market fund‘ ali ‚other institution‘.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
report	Ta označuje, ali MFI poroča mesečne statistične podatke bilance stanja, in lahko zavzame eno od dveh vnaprej opredeljenih vrednosti, ki se med seboj izključujeta: (i) ‚true‘, kadar za MFI veljajo vse zahteve za poročanje; ali (ii) ‚false‘, kadar za MFI ne veljajo vse zahteve za poročanje.	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
order_r	Ta označuje želeni vrstni red na seznamu MFI, če se ne uporablja abecedni vrstni red v angleščini. Vsaki MFI se mora dodeliti številčna vrednost v padajočem vrstnem redu.	Neobvezna
head_of_branch	Ta označuje, da je MFI tuja podružnica. Zavzame lahko eno od treh vrednosti: ‚non_eu_head‘, ‚eu_non_mfi_head‘ in ‚eu_mfi_head‘.	Obvezna ta tuje podružnice
non_eu_head	Ta označuje, da sedež ni rezident EU, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚name‘.	Obvezna za tuje podružnice
eu_non_mfi_head	Ta označuje, da je sedež rezident EU, vendar ni MFI. Sestavljena je iz dveh delov: ‚non_mfi_id‘ (država registracije in identifikacijska koda) in ‚name‘ (ime sedeža). Identifikacijska koda ne-MFI je lahko bodisi ‚OFI‘ (druga finančna institucija) ali dvomestna ISO koda države, ki ji sledi pripona, ki se nanaša na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95.	Obvezna za tuje podružnice
eu_mfi_head	Ta označuje, da je sedež rezident EU in MFI. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚mfi_id‘.	Obvezna za tuje podružnice
sub-merger	Ta se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti ‚date‘ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: ‚date‘, ‚comment‘, ‚involved_mfi‘ in ‚involved_non_mfi‘.	Obvezna za združitve
involved_mfi	Ta označuje, da je MFI udeležena pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚mfi_ref‘.	Obvezna za čezmejne združitve
involved_non_mfi	Ta označuje, da je pri združitvi udeležena ne-MFI. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚non_mfi_obj‘.	Obvezna za združitve
mfi_ref	Ta označuje podrobnosti o MFI, udeleženi pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: ‚mfi_id‘ in ‚name‘.	Obvezna za čezmejne združitve
non_mfi_obj	Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri združitvi z MFI, in je sestavljena iz dveh delov: ‚non_mfi_id‘ in ‚name‘.	Obvezna za združitve
non_mfi_id	Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri združitvi z MFI, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘.	Obvezna za združitve

(b)	Del 2 se črta.

Priloga VII se spremeni, kot sledi:

(a)

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 1

Spremenljivke za poročanje seznama investicijskih skladov za statistične namene

Ime spremenljivke	Opis spremenljivke	Status
object_request	Ta spremenljivka označuje vrsto poslane posodobitve za investicijski sklad in lahko zavzame eno od osmih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚if_req_new‘: informacija o novem investicijskem skladu ‚if_req_mod‘: informacija o spremembah investicijskega sklada ‚if_req_del‘: informacija o investicijskem skladu, ki ga je treba izbrisati ‚if_req_merger‘: informacija o institucijah, udeleženih pri združitvi (27) ‚if_req_realloc‘: ponovna dodelitev izbrisane if_id novemu investicijskemu skladu ‚if_req_mod_id_realloc‘: sprememba if_id investicijskega sklada v tisto od izbrisanega investicijskega sklada ‚if_req_mod_id‘: sprememba ‚if_id‘ ‚if_req_nav‘: informacija o neto vrednosti sredstev (NAV) na investicijski sklad	Obvezna
If_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti celotnega zapisa. Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB); ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti) Če se zahteva delna zaupnost katere koli posamezne spremenljivke, se mora uporabiti vrednost ‚F‘	Obvezna
if_id	Primarni ključ za podatkovni niz investicijskega sklada, ki označuje enoznačno identifikacijsko kodo investicijskega sklada in je sestavljen iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘. Vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je ‚if_id‘ enoznačna za naveden investicijski sklad	Obvezna
host	Dvomestna ISO koda države za državo registracije investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke ‚if_id‘ – glej zgoraj	Obvezna, kadar je del identifikacijske kode
id	Identifikacijska koda investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke ‚if_id‘ – glej zgoraj	Obvezna, kadar je del identifikacijske kode
name	Polno registrirano ime investicijskega sklada, vključno s pravno obliko družbe, tj. Plc, Ltd, SpA itd.	Obvezna
address	Podrobnosti o lokaciji investicijskega sklada ali, kjer je primerno, njegove družbe za upravljanje, sestavljene iz štirih delov: ‚postal_address‘, ‚postal_box‘, ‚postal_code‘ in ‚city‘	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_address	Ime ulice in hišna številka	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_box	Številka poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
postal_code	Poštna številka, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
city	Kraj lokacije	Obvezna za zahtevi ‚new‘ in ‚mod‘
management company name	Polno registrirano ime družbe za upravljanje investicijskega sklada. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost ‚not available‘ (kadar investicijski sklad ima družbo za upravljanje) ali ‚not applicable‘ (kadar investicijski sklad nima družbe za upravljanje)	Obvezna
management company name_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o imenu družbe za upravljanje Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
investment policy	Vrsta sredstev, iz katerih je investicijski portfelj pretežno sestavljen. Mogočih je sedem vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚bonds‘, ‚equities‘, ‚hedge‘, ‚mixed‘, ‚real estate‘, ‚other‘ ali ‚not available‘
investment policy_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o investicijski politiki Treba je izbrati eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
variability of the capital	Ta spremenljivka označuje pravno obliko investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚open-end‘ ali ‚closed-end‘ ali ‚not available‘	Obvezna
variability of the capital_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o variabilnosti kapitala Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
structure_1	Ta spremenljivka označuje strukturo investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚UCITS‘ (28) ali ‚non-UCITS‘ ali ‚not available‘	Obvezna
structure_1_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki structure_1 Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
structure_2	Bolj podrobne informacije o strukturi investicijskega sklada z eno od 11 vnaprej opredeljenih vrednosti. Glej del 2 spodaj	Obvezna
structure_2_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki structure_2 Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
sub-fund	Ta spremenljivka označuje, ali je investicijski sklad podsklad ali ne, in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚yes‘ ali ‚no‘ ali ‚not available‘ ali ‚not applicable‘	Obvezna
sub-fund_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o spremenljivki sub-fund Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
ISIN codes	Ta spremenljivka označuje kode ISIN (29) za vsak razred delnic za vsak investicijski sklad. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: ‚ISIN_1‘, ‚ISIN_2‘, ‚ISIN_3‘, ‚ISIN_4‘ in ‚ISIN_n‘. Poročati je treba vse veljavne kode ISIN za vsak investicijski sklad. Pri poročanju investicijskega sklada, za katerega se kode ISIN ne uporabljajo, se mora za ‚ISIN_1‘ poročati 12-mestni izraz ‚XXXXXXXXXXXX‘.	Obvezna
If_req_nav	Ta spremenljivka označuje, da se pošilja informacija o neto vrednosti sredstev investicijskega sklada. Sestavljena je iz dveh delov: ‚if_nav_value‘ in ‚if_nav_date‘. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost ‚not available‘	Obvezna ali letna
nav_confidentiality_flag	Ta spremenljivka označuje status zaupnosti informacije o neto vrednosti sredstev Izbrati je treba eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: ‚F‘ (prosto, ni zaupno), ‚N‘ (zaupno; lahko se objavi samo za uporabo ESCB; ni za zunanjo objavo) ali ‚C‘ (zaupno; ni za objavo ESCB ali javnosti)	Obvezna
sub-merger	Ta spremenljivka se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti ‚date‘ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: ‚date‘, ‚comment‘, ‚involved_if‘ in ‚involved_non_if‘	Obvezna za združitve
involved_if	Ta spremenljivka označuje, da je investicijski sklad udeležen pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚if_ref‘	Obvezna za čezmejne združitve
involved_non_if	Ta spremenljivka označuje, da je pri združitvi z investicijskim skladom udeležen subjekt, ki ni investicijski sklad. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz ‚non_if_obj‘	Obvezna za združitve
if_ref	Ta spremenljivka označuje podrobnosti o investicijskem skladu, udeleženem pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: ‚if_id‘ in ‚name‘	Obvezna za čezmejne združitve
non_if_obj	Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: ‚non_if_id‘ in ‚name‘	Obvezna za združitve
non_if_id	Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: ‚host‘ in ‚id‘	Obvezna za združitve
free_text	Pojasnila o investicijskem skladu

(b)	Del 3 se črta.

Priloga VIII se spremeni, kot sledi:

(a)

V delu 1 se opis spremenljivke „ISIN codes“ nadomesti z naslednjim:

„Ta spremenljivka označuje kode ISIN (30) vseh vrednostnih papirjev, ki jih izda DPFS. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: ‚ISIN_1‘, ‚ISIN_2‘, ‚ISIN_3‘, ‚ISIN_4‘ and ‚ISIN_n‘. Minimalna zahteva je, da se poroča najmanj ena koda ISIN (ISIN_1). Pri poročanju DPFS, za katero se kode ISIN ne uporabljajo ali niso dostopne, se mora za ‚ISIN_1‘ poročati 12-mestni izraz ‚XXXXXXXXXXXX‘.

(b)	Del 2 se črta.

(1) Prerazvrstitvene popravke je treba posredovati ECB za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.

(2) Za to tabelo je treba ECB posredovati samo prerazvrstitvene popravke.

(3) Prerazvrstitveni popravki se nanašajo samo na polja 568 do 613; popravki glede delnih odpisov se uporabljajo za vsa polja.’

(4) Centralne nasprotne stranke.

(5) Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva.

(6) Sole proprietors/unincorporated partnerships.

(7) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“

(8) V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri MFI oziroma njim posojena (= obveznosti), štejejo za ‚vloge‘, vsa sredstva, ki jih položijo oziroma posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za ‚posojila‘. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, mora biti finančna transakcija razvrščena kot vloga.“

(9) ‚Druge valute‘ se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami nesodelujočih držav članic.“

(10) Kategorija F.33 v ESR 95.

(11) Kategorija F.511 v ESR 95.

(12) Sklop A za NCB in sklop B za BIS.“

(13) Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.

Vendar pa je v primeru posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) koncept obsegov novih poslov enakovreden neporavnanim zneskom.

Kazalniki 24 do 29 se izračunajo na podlagi postavk 37 do 54 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), obsegi novih poslov pa bi morali biti vsota odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18).

(14) Dogovorjena letna obrestna mera (DLOM) ali natančno določena efektivna obrestna mera (NDER) se poroča za kategorije, vključene v tabelo. Poročanje DLOM/NDER je pospremljeno z ustreznimi obsegi novih poslov, če je tako označeno v tabelah z besedo ‚znesek‘.

Kazalnika 86 in 87 se izračunata na podlagi postavk 12, 23, 32 in 36 v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), neporavnani zneski pa se za posojila po kreditnih karticah (obrestovana in z odloženim brezobrestnim plačilom) ter posojila revolving in prekoračitve stanj na računih poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Obrestne mere se izračunajo kot tehtana povprečja odgovarjajočih postavk v dodatku 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), pri čemer se za obrestovana posojila po kreditnih karticah upošteva obrestna mera, enaka nič. Kazalnika 86 in 87 sta namenjena zagotavljanju kontinuitete s kazalnikoma 12 in 23 (‚prekoračitve stanj na računih‘), kot sta bila predhodno opredeljena v Uredbi (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18), tj. preden sta bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 290/2009 (ECB/2009/7).“

(15) Konec obdobja.“

(16) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu meseca za mesec junij 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(17) Celotna vrednost posojil, ki jih centralna banka odobri kreditnim institucijam in so vrnjena v obdobju, krajšem od enega delovnega dne. To je povprečje najvišje dnevne vrednosti istočasnih in dejanskih znotrajdnevnih prekoračitev ali črpanj posojil čez dan v dnevu za vse kreditne institucije skupaj. V povprečju se upoštevajo vsi dnevi v obdobju izpolnjevanja, vključno s konci tednov in prazniki.

(18) Če ne-MFI vodi več računov, se vsak račun šteje ločeno.

(19) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu leta za leto 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(20) Vsaka institucija se šteje enkrat, ne glede na število enot, ki jih ima v državi. Podkategorije institucij se med seboj izključujejo. Skupno število institucij je vsota vseh podkategorij. Institucije so vključene od trenutka, ko se prvič poročajo ECB za namene statistike MFI.

(21) Od referenčnega obdobja za podatke ob koncu četrtletja za drugo četrtletje 2010 (predložitev podatkov za leto 2011).

(22) OJ L 237, 8.9.2007, p. 1.

(23) OJ L 18, 23.1.2006, p. 1.“

(24) Konec obdobja, prvotne enote.“

(25) Do odpisov/delnih odpisov posojil, pri katerih MFI nastopa kot serviser, lahko pride, ker so posojila še vedno zabeležena v bilanci stanja, bodisi na posamičnih računih MFI bodisi na ravni skupine, podatki o servisiranju, ki se poročajo NCB, pa se zajemajo od tam. Do njih lahko pride tudi, ko mora serviser navesti znižano stanje glavnice dolga za slaba posojila, da bi izpolnjeval pogodbe z vlagatelji.“

(26) Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.“

(27) Razen če je izrecno določeno drugače, se izraz ‚združitev‘ nanaša na domače združitve.

(28) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, 31.12.1985, str. 3).

(29) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“

(30) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev in je sestavljena iz 12 alfanumeričnih znakov.“

Na vrh