EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32020D0188
Decision (EU) 2020/188 of the European Central Bank of 3 February 2020 on a secondary markets public sector asset purchase programme (recast) (ECB/2020/9)
Sklep Evropske centralne banke (EU) [2020/188] z dne 3. februarja 2020 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (prenovitev) (ECB/2020/9)
Sklep Evropske centralne banke (EU) [2020/188] z dne 3. februarja 2020 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (prenovitev) (ECB/2020/9)
UL L 39, 12.2.2020, str. 12–18
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
V veljavi
|
12.2.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/12 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) [2020/188]
z dne 3. februarja 2020
o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2020/9)
(prenovitev)
Svet Evropske centralne banke je –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti drugega pododstavka člena 12.1 v povezavi s prvo alineo člena 3.1 in členom 18.1 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeni sklep zaradi pravne jasnosti prenoviti. |
|
(2) |
S Sklepom (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) se je vzpostavil program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih je poleg tretjega programa nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja del razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja Evropska centralna banka (ECB). Cilj programa nakupa vrednostnih papirjev je okrepiti transmisijo denarne politike, olajšati kreditiranje gospodarstva v euroobmočju, omiliti posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja ter podpirati trajno približevanje stopnje inflacije ravni, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti, kar je skladno s poglavitnim ciljem ECB, da ohranja stabilnost cen. |
|
(3) |
Svet ECB je 13. decembra 2018 odločil, da je treba za doseganje ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev prilagoditi nekatere parametre tega programa od 1. januarja 2019. Natančneje, Svet ECB je odločil, da 31. decembra 2018 zaustavi neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Svet ECB je potrdil svojo namero, da se plačila glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti reinvestirajo še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike. |
|
(4) |
Svet ECB je prav tako odločil, da bi bilo treba pri razporeditvi stanja skupnih neto nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo primerna centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, med primernimi državami še naprej upoštevati vpisani kapital, ki ga imajo ustrezne nacionalne centralne banke v kapitalu ECB, kakor je navedeno v členu 29 Statuta ESCB. |
|
(5) |
Svet ECB je 12. septembra 2019 odločil, da od 1. novembra 2019 ponovno začne izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ter pričakuje, da se bodo ti neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, ter končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB je prav tako odločil, da se reinvestiranje plačil glavnice iz naslova zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v celoti nadaljuje še daljše obdobje po datumu, ko bo Svet ECB začel zviševati ključne obrestne mere ECB, in v vsakem primeru tako dolgo, kot bo potrebno za ohranitev ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalne denarne politike. Zaradi daljše upočasnjene rasti gospodarstva euroobmočja, vztrajnega tveganja poslabšanja gospodarskih obetov in inflacijskih obetov, ki so še naprej zaostajali za njegovim srednjeročnim inflacijskim ciljem, je Svet ECB sklenil, da je potreben celovit odziv politike za spodbujanje vrnitve inflacije na pot trajnega približevanja srednjeročnemu inflacijskemu cilju Sveta ECB. Ponovni začetek izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev je sorazmeren ukrep, saj ima večji učinek na dolgoročnejše obrestne mere kot politika obrestnih mer in znižuje zadevne stroške financiranja podjetij in gospodinjstev. |
|
(6) |
Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, ki je eden od programov, ki sestavljajo program nakupa vrednostnih papirjev, je sorazmeren ukrep za zmanjševanje tveganj v zvezi z obeti glede gibanja cen, saj ti programi dodatno olajšujejo denarne in finančne pogoje, vključno s tistimi, ki so pomembni za posojilne pogoje za nefinančne družbe in gospodinjstva v euroobmočju, in s tem podpira skupno potrošnjo in naložbe v euroobmočju ter nazadnje prispeva k vrnitvi stopnje inflacije na raven, ki je v srednjeročnem obdobju pod 2 %, vendar blizu te vrednosti. V okolju, v katerem so ključne obrestne mere ECB blizu spodnje meje, je treba med ukrepe denarne politike Eurosistema vključiti programe nakupa vrednostnih papirjev, saj so to instrumenti, ki imajo velike možnosti za transmisijo v realno gospodarstvo. |
|
(7) |
Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih vsebuje več varoval, ki zagotavljajo, da so predvideni nakupi sorazmerni z njegovimi cilji ter da se povezana finančna tveganja ustrezno upoštevajo pri njegovi zasnovi in omejijo v okviru obvladovanja tveganj. Da se omogoči nemoteno delovanje trgov primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev in prepreči oviranje urejenega prestrukturiranja dolgov, se bodo za nakupe teh vrednostnih papirjev s strani centralnih bank Eurosistema uporabljali pragovi. |
|
(8) |
Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih v celoti izpolnjuje obveznosti, ki jih imajo centralne banke Eurosistema na podlagi Pogodb, vključno s prepovedjo denarnega financiranja, in ne ogroža delovanja Eurosistema v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco. |
|
(9) |
Zaradi zagotavljanja učinkovitosti programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih Eurosistem pojasnjuje, da v zvezi s tržnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki bi jih Eurosistem kupil v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, sprejema enako obravnavo (pari passu) kot zasebni investitorji, v skladu s pogoji teh instrumentov. |
|
(10) |
Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih se izvaja decentralizirano, ob upoštevanju oblikovanja tržnih cen in delovanja trga, koordinira pa ga ECB in s tem zagotavlja enotnost denarne politike Eurosistema. |
|
(11) |
Svet ECB je 26. marca 2019 odločil, da dodatno harmonizira koncepte agencije, ki se trenutno uporabljajo v okviru denarne politike Eurosistema, ter uskladi kriterije, ki se uporabljajo za opredelitev agencij, ki se priznajo v okviru za zavarovanje, in agencij, ki so primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Vzpostavitev in obseg programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih
Eurosistem vzpostavlja program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, v okviru katerega centralne banke Eurosistema pod posebnimi pogoji opravljajo nakupe primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v členu 3, na sekundarnih trgih od primernih nasprotnih strank, kakor so opredeljene v členu 7.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„centralna banka Eurosistema“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: NCB); |
|
(2) |
„priznana agencija“ pomeni subjekt, ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega; |
|
(3) |
„mednarodna organizacija“ pomeni subjekt v smislu člena 118 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega za namene programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih; |
|
(4) |
„multilateralna razvojna banka“ pomeni subjekt v smislu člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga Eurosistem razvrsti kot takšnega za namene programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih; |
|
(5) |
„pozitivni rezultat pregleda“ pomeni kasnejšo od naslednjih odločitev: odločitev sveta direktorjev Evropskega mehanizma za stabilnost in v primeru, če Mednarodni denarni sklad sofinancira program finančne pomoči, izvršnega odbora Mednarodnega denarnega sklada, s katero se odobri naslednje črpanje sredstev v skladu s programom, pod pogojem, da sta obe odločitvi potrebni za nadaljevanje nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih; |
|
(6) |
„stanje“ pomeni vsoto knjigovodske vrednosti vseh nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev ob nakupu, ob upoštevanju izvedenih odplačil glavnice ob zapadlosti; |
|
(7) |
„neto nakupi“ pomeni nakupe primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev v posameznem mesecu, zmanjšane za zneske odplačil zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v tem mesecu; |
|
(8) |
„skupni neto nakupi“ pomeni vsoto neto nakupov od začetka zadevnega programa nakupov. |
Seznami subjektov iz točk (2) do (4) se objavijo na spletni strani ECB.
Člen 3
Merila primernosti za tržne dolžniške vrednostne papirje
1. Ob upoštevanju zahtev, določenih v tem členu, so za nakupe s strani centralnih bank Eurosistema v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih primerni tržni dolžniški vrednostni papirji, denominirani v eurih, ki jih izdajo centralna, regionalna ali lokalna država v državah članicah, katerih valuta je euro, priznane agencije, ki se nahajajo v euroobmočju, mednarodne organizacije, ki se nahajajo v euroobmočju, in multilateralne razvojne banke, ki se nahajajo v euroobmočju.
2. Tržni dolžniški vrednostni papirji so primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, če izpolnjujejo kriterije primernosti za tržno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema v skladu z delom 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (4), ob upoštevanju naslednjih zahtev:
|
(a) |
izdajatelj ali garant tržnih dolžniških vrednostnih papirjev mora imeti bonitetno oceno najmanj stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je izražena v obliki najmanj ene javne bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije, ki je sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema; |
|
(b) |
če za izdajatelja ali garanta obstaja več bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij, velja pravilo najboljše ocene, tj. uporabi se najboljša razpoložljiva ocena zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali garanta. Če se izpolnjevanje zahtev glede kreditne kvalitete ugotavlja na podlagi bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za garanta, mora imeti jamstvo značilnosti sprejemljivega jamstva, kakor so določene v členu 87 in členih 113 do 115 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60); |
|
(c) |
če za izdajatelja niti za garanta ni bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije, mora imeti tržni dolžniški vrednostni papir najmanj eno bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajo, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema; |
|
(d) |
če bonitetna ocena sprejete zunanje bonitetne institucije za izdajatelja, garanta ali izdajo ne ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, so tržni dolžniški vrednostni papirji primerni samo, če jih izda ali zanje v celoti jamči centralna država v državah članicah euroobmočja, kjer poteka program finančne pomoči, v zvezi s katerimi je Svet ECB na podlagi člena 8 Smernice ECB/2014/31 (5) odločil, da se Eurosistemov prag kreditne kvalitete ne uporablja; |
|
(e) |
v primeru pregleda programa finančne pomoči, ki poteka, se primernost za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih odvzame in se povrne samo, če je rezultat pregleda pozitiven. |
3. Da so dolžniški vrednostni papirji v smislu odstavkov 1 do 2 primerni za nakup v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, morajo imeti takrat, ko jih kupi ustrezna centralna banka Eurosistema, preostalo zapadlost najmanj eno leto in največ 30 let. Da bi omogočili nemoteno izvajanje, so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih primerni tržni dolžniški instrumenti s preostalo zapadlostjo 30 let in 364 dni. Nacionalne centralne banke lahko izvajajo tudi nadomestne nakupe tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, če ni mogoče doseči predvidenih zneskov nakupa tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije.
4. Nakupi nominalnih tržnih dolžniških instrumentov z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je enak obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita ali višji od te obrestne mere, so dovoljeni. Nakupi nominalnih tržnih dolžniških instrumentov z negativnim donosom do zapadlosti (ali najnižjim potencialnim donosom), ki je nižji od obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, so dovoljeni, kolikor je potrebno.
Člen 4
Omejitve pri izvrševanju nakupov
1. Da bi omogočili oblikovanje tržne cene za primerne vrednostne papirje, niso dovoljeni nakupi novih izdaj ali povečanj obstoječih izdaj vrednostnih papirjev in nakupi tržnih dolžniških instrumentov s preostalo zapadlostjo, ki je časovno blizu pred zapadlostjo ali po zapadlosti tržnih dolžniških instrumentov, ki se izdajo, in sicer za obdobje, ki ga določi Svet ECB (obdobje prepovedi). Pri sindiciranju je treba zadevno obdobje prepovedi spoštovati po najboljših močeh, takoj ko postanejo dostopne javne informacije glede pogojev izdaje.
2. Za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda ali zanje v celoti jamči centralna država v državah članicah euroobmočja, kjer poteka program finančne pomoči, je obdobje nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih po pozitivnem rezultatu vsakokratnega pregleda programa praviloma omejeno na dva meseca, razen v primeru izjemnih okoliščin, ki upravičujejo prekinitev nakupov pred koncem tega obdobja ali nadaljevanje nakupov po njem in do začetka naslednjega pregleda.
Člen 5
Omejitve nakupov
1. Ob upoštevanju člena 3 velja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih za tržne dolžniške vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz člena 3, po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema omejitev deleža izdaj po posameznih mednarodnih identifikacijskih številkah vrednostnih papirjev (ISIN). Omejitev deleža izdaj znaša:
|
(a) |
50 % po posameznih ISIN za primerne tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke; |
|
(b) |
33 % po posameznih ISIN za druge primerne tržne dolžniške vrednostne papirje, razen za tovrstne primerne tržne dolžniške vrednostne papirje s klavzulo o skupnem ukrepanju, ki se razlikuje od vzorčne klavzule o skupnem ukrepanju za euroobmočje, ki jo je oblikoval Ekonomsko-finančni odbor in so jo uvedle države članice v skladu s členom 12(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost, za katere znaša 25 % po posameznih ISIN, se bo pa zvišala na 33 %, pod pogojem, da se v vsakem posameznem primeru preveri, da imetje 33 % teh vrednostnih papirjev po posameznih ISIN ne bo povzročilo, da bi centralne banke Eurosistema dosegle manjšinske deleže, ki lahko preprečijo sprejetje odločitev pri urejenem prestrukturiranju dolgov. |
2. Za vse tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so primerni za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih in imajo preostalo zapadlost, kakor je določena v členu 3, velja skupna omejitev po konsolidaciji imetij v vseh portfeljih centralnih bank Eurosistema v višini:
|
(a) |
50 % nezapadlih vrednostnih papirjev izdajatelja, ki je primerna mednarodna organizacija ali multilateralna razvojna banka, ali |
|
(b) |
33 % nezapadlih vrednostnih papirjev izdajatelja, ki ni primerna mednarodna organizacija ali multilateralna razvojna banka. |
3. Za dolžniške vrednostne papirje iz točke (d) člena 3(2) se uporabljajo drugačne omejitve glede izdajateljev in omejitve deležev izdaj. Te omejitve bo določil Svet ECB ob upoštevanju vidikov obvladovanja tveganj in delovanja trga.
Člen 6
Dodelitev portfeljev
1. Knjigovodska vrednost neto nakupov v koledarskem letu se dodeli tako:
|
(a) |
10 % v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke; |
|
(b) |
90 % v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo primerna centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije. |
2. Knjigovodska vrednost neto nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev v koledarskem letu se dodeli med centralne banke Eurosistema tako:
|
(a) |
10 % ECB; |
|
(b) |
90 % NCB. |
3. Plačila glavnice zapadlih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev centralne, regionalne ali lokalne države in priznanih agencij se reinvestirajo z nakupom primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije. Reinvestiranje plačil glavnice se porazdeli čez vse leto, da se omogoči redna in uravnotežena prisotnost na trgu. Plačila glavnice zapadlih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, se reinvestirajo z nakupom primernih tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke.
4. Pri razporeditvi stanja skupnih neto nakupov tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo primerna centralna, regionalna ali lokalna država in priznane agencije, med primernimi državami, se še naprej upošteva vpisani kapital, ki ga imajo ustrezne NCB v kapitalu ECB, kakor je navedeno v členu 29 Statuta ESCB.
5. Centralne banke Eurosistema uporabijo za dodelitev tržnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se kupijo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, sistem specializacije. Svet ECB dovoli posamična odstopanja od sistema specializacije, če objektivne okoliščine ovirajo izvajanje sistema ali drugače narekujejo odstopanja v interesu doseganja splošnih denarnopolitičnih ciljev programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih. Vsaka NCB kupuje primerne vrednostne papirje izdajateljev iz svoje države. Vrednostne papirje, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke, lahko kupijo vse NCB. ECB kupuje vrednostne papirje, ki jih izdajo centralna država in priznane agencije iz vseh držav.
6. Nakupe dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo primerne mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ter regionalna in lokalna država, izvajajo samo NCB.
Člen 7
Primerne nasprotne stranke
Za program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih so primerne naslednje nasprotne stranke:
|
(a) |
subjekti, ki izpolnjujejo kriterije primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema v skladu s členom 55 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in |
|
(b) |
vse druge nasprotne stranke, ki jih centralne banke Eurosistema uporabljajo pri vlaganju svojih naložbenih portfeljev, denominiranih v eurih. |
Člen 8
Transparentnost
1. Eurosistem tedensko objavlja agregirano knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, v pojasnilih k svojemu konsolidiranemu tedenskemu računovodskemu izkazu.
2. Eurosistem za svoja imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih mesečno objavlja (i) mesečne neto nakupe in skupne neto nakupe ter (ii) tehtano povprečje preostale zapadlosti glede na sedež izdajatelja, pri čemer mednarodne organizacije in multilateralne razvojne banke ločuje od drugih izdajateljev.
3. Knjigovodska vrednost imetij vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih se tedensko objavi na spletni strani ECB v delu o operacijah odprtega trga.
Člen 9
Posojanje vrednostnih papirjev
Eurosistem da vrednostne papirje, kupljene v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, na voljo za posojanje, vključno z repo posli, z namenom zagotavljanja učinkovitosti tega programa.
Člen 10
Razveljavitev
1. Sklep (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) se razveljavi.
2. Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na ta sklep.
Člen 11
Končna določba
Ta sklep začne veljati četrti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Frankfurtu na Majni, 3. februarja 2020
Predsednica ECB
Christine LAGARDE
(1) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (UL L 121, 14.5.2015, str. 20).
(2) Glej Prilogo.
(3) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(4) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(5) Smernica ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).
PRILOGA
Razveljavljeni sklep s seznamom naknadnih sprememb
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/10) (UL L 121, 14.5.2015, str. 20)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/2101 z dne 5. novembra 2015 o spremembi Sklepa (EU) 2015/774 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/33) (UL L 303, 20.11.2015, str. 106)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/2464 z dne 16. decembra 2015 o spremembi Sklepa (EU) 2015/774 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2015/48) (UL L 344, 30.12.2015, str. 1)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2016/702 z dne 18. aprila 2016 o spremembi Sklepa (EU) 2015/774 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2016/8) (UL L 121, 11.5.2016, str. 24)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/100 z dne 11. januarja 2017 o spremembi Sklepa (EU) 2015/774 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (ECB/2017/1) (UL L 16, 20.1.2017, str. 51)