EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 52010AB0082

Mnenje Evropske centralne banke z dne 19. novembra 2010 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (CON/2010/82)

UL C 337, 14.12.2010, str. 1–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 337/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. novembra 2010

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah

(CON/2010/82)

2010/C 337/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 26. julija 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.

ECB v splošnem pozdravlja ukrepe za krepitev regulativnega okvira za bonitetne agencije, ki se uvajajo s predlagano uredbo, zlasti: (a) da se Evropskemu organu za vrednostne papirje (ESMA) dodelijo celovita pooblastila v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij; in (b) da se uvede večja preglednost in konkurenca na trgu ocen strukturiranih finančnih instrumentov. ECB ceni, da so bile v Uredbi (ES) št. 1060/2009 (2) upoštevane številne pripombe, predhodno izražene v: (a) prispevku Eurosistema k javnem posvetovanju o predlogu Komisije za direktivo/uredbo o bonitetnih agencijah (3); in (b) Mnenju ECB CON/2009/38 z dne 21. aprila 2009 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah (4).

2.

Kakor je navedeno v prispevku Eurosistema iz leta 2008 (5), je pristop k nadzoru bonitetnih agencij s strani enega samega subjekta z vidika zagotavljanja usklajenosti in enakih konkurenčnih pogojev primernejši od razpršenega nadzora. V tem smislu ECB pozdravlja, da se organu ESMA dodeljujejo številne naloge v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij. ECB razume, da bo v regulativnem okviru ohranjena pravica nacionalnih nadzornih organov, da priznajo bonitetne agencije kot zunanje bonitetne institucije v skladu s členi 81 do 83 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (6).

3.

ECB v splošnem, ob spodnjih dodatnih pripombah, podpira ureditev preglednosti, določeno v predlaganih novih členih 8a in 8b Uredbe (ES) št. 1060/2009 (7), ki zahteva, da izdajatelji strukturiranih finančnih instrumentov odobrijo dostop do informacij, ki jih zagotavljajo svoji imenovani bonitetni agenciji, tudi nekaterim drugim bonitetnim agencijam. Uvedba takšnih zahtev za razkritje je namenjena izboljšanju kakovosti in preglednosti postopka ocenjevanja strukturiranih finančnih instrumentov, lahko pa bi tudi prispevala k večji konkurenci med bonitetnimi agencijami. Poleg tega so nove zahteve v določeni meri podobne pravilom, ki jih od junija 2010 uporablja Komisija Združenih držav Amerike za vrednostne papirje in borzo (US Securities and Exchange Commission – SEC) (8). Zbliževanje regulativnih okvirov EU in ZDA, kjer je mogoče, predstavlja pomemben vidik enakih konkurenčnih pogojev.

Vendar pa ECB želi izpostaviti nekatere možne pomisleke v zvezi z izvajanjem novih zahtev za razkritje. Prvič, pričakuje se, da bo po predlagani ureditvi bonitetna agencija, imenovana za izdajo bonitetne ocene v posameznem primeru, deležna večje konkurence s strani drugih primernih bonitetnih agencij (neimenovanih bonitetnih agencij). Natančneje, neimenovane bonitetne agencije bodo morda lažje izdajale nenaročene bonitetne ocene, saj bodo dobile dostop do informacij, ki jih izdajatelj zagotavlja imenovani bonitetni agenciji. Vendar pa lahko obstajajo znatne ovire za vstop neimenovanih bonitetnih agencij na trg, ki so povezane z: (a) zakonskimi merili primernosti za dostop do informacij izdajatelja; in (b) neformalnimi informacijami, s katerimi razpolaga imenovana bonitetna agencija zaradi svojega dolgotrajnega razmerja z izdajateljem. Dejansko izkušnje s pravili o preglednosti, ki jih je uvedla komisija SEC, še niso zanesljivo potrdile, da imajo takšna pravila bistven vpliv na delovanje bonitetnih agencij, zlasti v obliki povečanja števila nenaročenih bonitetnih ocen. Drugič, možnost pridobitve več bonitetnih ocen bi izdajateljem lahko omogočila izbiro najugodnejše ocene (rating shopping), kar bi morda povzročilo tekmovanje med bonitetnimi agencijami za zagotovitev najprivlačnejše ocene. To bi lahko negativno vplivalo na kakovost izdanih ocen. Tretjič, preučiti bo treba tudi položaj samega izdajatelja, ob upoštevanju elementov, kot sta: (a) obremenitev zaradi omogočanja dostopa neimenovanih bonitetnih agencij do informacij; in (b) varstvo pred morebitnimi zlorabami informacij, ki jih prejmejo neimenovane bonitetne agencije.

ECB razume, da je bila ureditev preglednosti, določena v predlaganih novih členih 8a in 8b, med pripravljalnimi aktivnostmi v zvezi s predlagano uredbo deležna široke podpore (9). Zato ECB predlaga samo nekaj sprememb (10). Hkrati priporoča, da organ ESMA skrbno spremlja dogajanje na zgoraj omenjenih področjih v povezavi z izvajanjem predlagane uredbe, tako da bo lahko Komisija ob upoštevanju pridobljenih izkušenj predlagala ustrezne prilagoditve (11).

4.

Poleg tega ECB pričakuje, da bo Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj s pravili, ki jih uvaja predlagana uredba, izvedla aktivnosti za temeljitejšo ureditev preglednosti v zvezi z izdajanjem bonitetnih ocen. Da bi ureditev preglednosti dosegla želeni učinek, bi morala uravnotežiti na eni strani poslovne interese izdajateljev, ki zagotavljajo bonitetnim agencijam občutljive informacije, in na drugi strani potrebe centralnih bank, nadzornih organov in drugih zainteresiranih po večjem dostopu do informacij, ki omogočajo neodvisno ocenjevanje dela bonitetnih agencij. Vsi navedeni elementi so še posebej pomembni za trg listinjenja. V tem oziru si Eurosistem v okviru svoje ureditve vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje prizadeva za dostop do informacij o posameznih posojilih, ki omogočajo stalno ocenjevanje tveganj pri listinjenih instrumentih.

Posamezne pripombe

Večja preglednost postopka ocenjevanja

5.

Predlagana uredba zahteva, da mora vsaka imenovana bonitetna agencija svojim konkurentom predati seznam strukturiranih finančnih instrumentov, ki jih trenutno ocenjuje, in povezavo do spletne strani, kjer izdajatelj hrani informacije, ki se uporabljajo pri pripravi bonitetnih ocen. Neimenovane bonitetne agencije lahko pridobijo dostop do teh informacij pod pogojem, da: (a) imajo v času zahteve vzpostavljene sisteme in organizacijsko strukturo, da lahko zavarujejo zaupnost teh informacij; in (b) po dostopu do informacij letno izdajo ocene za vsaj 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, o katerih so zahtevale informacije (12). ECB priporoča, da predlagana uredba jasneje opredeli, prvič, metodo, po kateri ESMA preverja skladnost s temi merili, drugič, metodo izračuna, ki se uporablja za preverjanje skladnosti z drugim merilom (13), in tretjič, primere, ko se zaradi neskladnosti z drugim merilom lahko uvedejo sankcije (14).

6.

Poleg tega daje ECB za reševanje vprašanj iz odstavka 3 naslednji priporočili.

Prvič, od bonitetnih agencij bi bilo treba zahtevati, da vsakih šest mesecev sporočajo organu ESMA podatke o številu bonitetnih ocen, ki so jih izdale v posameznem obdobju, razčlenjene na: (a) bonitetne ocene, ki jih je zahteval ocenjevani subjekt ali povezana tretja oseba; in (b) nenaročene bonitetne ocene, skupaj s podatki o deležu takšnih nenaročenih bonitetnih ocen, ki so bile višje od ustreznih bonitetnih ocen, ki jih je izdala zadevna imenovana bonitetna agencija, enake tem ocenam ali nižje od njih. To poročanje bi bilo treba vključiti v periodična razkritja bonitetnih agencij organu ESMA (15).

Drugič, organ ESMA bi moral biti pooblaščen za spremljanje izvajanja predlaganih novih členov 8a in 8b, da se ugotovi: (a) vpliv teh določb na število in kakovost izdanih bonitetnih ocen, vključno z nenaročenimi ocenami; (b) vsaka morebitna potreba po spremembi meril primernosti neimenovanih bonitetnih agencij z namenom izognitve čezmernim oviram za vstop na trg; (c) obremenitev, ki se nalaga izdajateljem; in (d) vsaka morebitna potreba po zaščiti izdajateljev pred zlorabami informacij, ki jih ti zagotavljajo neimenovanim bonitetnim agencijam. Poročilo organa ESMA bi moralo služiti Komisiji kot osnova za pregled predlaganih členov 8a in 8b v določenem obdobju po njuni uveljavitvi.

Zagotavljanje informacij organu ESMA in Eurosistemu

7.

ECB razume, da bodo morale bonitetne agencije zagotavljati podatke o svojih preteklih rezultatih centralnemu registru, ki ga vzpostavi ESMA (16). ECB priporoča, da so ti podatki v obliki, ki omogoča primerjave in je skladna s statističnim okvirom Unije. Pri strukturiranju in shranjevanju podatkov bi bilo treba v največji možni meri uporabljati skupne identifikacijske oznake in standarde (npr. z uporabo standardiziranih referenčnih informacij, kot so kode ISIN).

8.

Novi okvir za ureditev bonitetnih agencij bi moral omogočati tudi ustrezno raven sodelovanja med nadzornimi organi in Eurosistemom, kakor je bilo izpostavljeno v prispevku Eurosistema iz leta 2008. Eurosistem ima močan interes na področju bonitetnih ocen, ki je povezan z njegovo vlogo v zvezi s finančno stabilnostjo. Poleg tega na ravni celotnega Eurosistema že obstaja okvir za spremljanje bonitetnih agencij v povezavi z operacijami denarne politike (17). Zato ECB ceni ureditev izmenjave informacij, določeno v predlaganem novem členu 27 Uredbe (ES) št. 1060/2009. Vendar pa ECB priporoča, da ta določba izrecno zagotovi dostop ESCB in ECB ter določenih organov držav članic do informacij, ki so pomembne za izvrševanje njihovih zakonskih nalog.

Predlagane spremembe besedila

Kadar ECB priporoča spremembe predlagane uredbe, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 19. novembra 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2010) 289 konč.

(2)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

(3)  September 2008 (v nadaljnjem besedilu: prispevek Eurosistema iz leta 2008), dostopen na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(4)  UL C 115, 20.5.2009, str. 1.

(5)  Str. 4.

(6)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(7)  Glej člen 1(4) predlagane uredbe.

(8)  Glej spremembo pravila 17g-5 v delu 240 Zakona o trgu vrednostnih papirjev iz leta 1934 (Securities Exchange Act 1934), izdaja SEC št. 34-61050 (23. november 2009), Zvezni register, zvezek 74, št. 232, str. 63832 (4. december 2009) (v nadaljnjem besedilu: spremenjeno pravilo SEC 240.17g-5); dostopno na spletni strani komisije SEC na naslovu http://www.sec.gov Spremenjeno pravilo SEC 240.17g-5 velja za izdajatelje iz ZDA od 2. junija 2010 in bo veljalo za izdajatelje zunaj ZDA, ki imenujejo bonitetno agencijo iz ZDA, od 2. decembra 2010; glej tudi akt komisije SEC z naslovom „Order of 19 May 2010 granting temporary conditional exemption for nationally recognized statistical rating organizations from the requirements of rule 17g-5 under the Securities Exchange Act of 1934 and request for comment“ (Sklep z dne 19. maja 2010 o dovolitvi začasnega pogojnega izvzetja na nacionalni ravni identificiranih organizacij za statistično ocenjevanje iz zahtev pravila 17g-5 Zakona o trgu vrednostnih papirjev iz leta 1934 in zahteva za pripombe) (izdaja št. 34-62120), dostopen na spletni strani SEC.

(9)  Primerjaj trenutno besedilo predlagane uredbe z besedilom kompromisnega predloga Predsedstva z dne 7. oktobra 2010, 2010/0160 (COD), str. 17.

(10)  Glej dodatne pripombe v odstavku 5.

(11)  Glej dodatne pripombe v odstavku 6.

(12)  Glej predlagani novi člen 8a(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(13)  Primerjaj trenutno besedilo z oddelkom (a)(3)(iii)(B)(1) spremenjenega pravila SEC 240.17g-5.

(14)  Glej predlagana nova člena 24(1) in 36a(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 skupaj s predlaganim oddelkom I(w) Priloge III k Uredbi (ES) št. 1060/2009.

(15)  Glej predlagani novi člen 11(3) Uredbe (ES) št. 1060/2009 skupaj z oddelkom E dela II Priloge I k Uredbi (ES) št. 1060/2009.

(16)  Glej predlagani novi člen 11(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(17)  Glej prispevek Eurosistema iz leta 2008, str. 5, in oddelek 6.3 („Bonitetni okvir Eurosistema“) Priloge I k Smernici z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema, UL L 310, 11.12.2000, str. 1.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Tretje sklicevanje (novo)

Ni besedila.

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,“

Pojasnilo

Ker je v skladu s členoma 127(4) in 282(5) Pogodbe o predlagani uredbi potrebno posvetovanje z ECB, bi bilo treba v predlagano uredbo vstaviti ustrezno sklicevanje v skladu z drugim odstavkom člena 296 Pogodbe, ki določa, da se v pravnih aktih med drugim navedejo mnenja, predvidena v Pogodbah.

Sprememba 2

Uvodna izjava 5 ter uvodni izjavi 11a in 16a (novo)

„(5)

Da se poveča konkurenca med bonitetnimi agencijami in da bi se izognili morebitnim navzkrižjem interesov po modelu izdajatelj plača, ki so posebej nevarni v zvezi z ocenjevanjem strukturiranih finančnih instrumentov, in za povečanje preglednosti in kakovosti ocen za strukturirane finančne instrumente morajo imeti registrirane ali certificirane bonitetne agencije pravico do dostopa do seznama strukturiranih finančnih instrumentov, ki jih ocenjuje njihova konkurenca. Informacije za to oceno mora priskrbeti izdajatelj ali povezana tretja oseba za namene izdajanja nenaročenih konkurenčnih ocen strukturiranih finančnih instrumentov. Izdajanje takšnih nenaročenih ocen naj bi vzpodbujalo uporabo več kot ene ocene na strukturirani finančni instrument. Dostop do spletnih strani se lahko odobri samo, če lahko bonitetna agencija zagotovi zaupnost zahtevanih informacij.“

„(5)

Na ocenjevanje strukturiranih finančnih instrumentov lahko posebej vplivajo navzkrižja interesov v povezavi z modelom izdajatelj plača, ,. Da bi se to vprašanje rešilo, bi bilo treba povečati konkurenco med bonitetnimi agencijami z oblikovanjem spodbud za uporabo več bonitetnih ocen in posledično povečanje preglednosti in kakovosti postopka ocenjevanja. Zato morajo imeti registrirane ali certificirane bonitetne agencije pravico do dostopa do seznama strukturiranih finančnih instrumentov, ki jih ocenjuje njihova konkurenca. Informacije za to oceno mora priskrbeti izdajatelj ali povezana tretja oseba za namene izdajanja nenaročenih konkurenčnih ocen strukturiranih finančnih instrumentov. Dostop do spletnih strani se lahko odobri samo, če lahko bonitetna agencija zagotovi zaupnost zahtevanih informacij. Organ ESMA bi moral biti pooblaščen za spremljanje izvajanja te ureditve preglednosti in za pripravo poročila, v katerem bo analiziral njen dejanski učinek na dejavnost izdajanja bonitetnih ocen in potrebo po prilagoditvah.

(11a)

Da se organu ESMA omogoči učinkovit nadzor, bi morale bonitetne agencije dati podatke o svojih preteklih rezultatih na voljo v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA. Ti podatki bi morali biti v obliki, ki je skladna s statističnim okvirom Unije in olajšuje neposredne primerjave med zgodovinskimi podatki, ki jih zagotovijo različne bonitetne agencije. Poleg tega bi morala za potrebe varovanja pravilnega opravljanja dejavnosti izdajanja nenaročenih bonitetnih ocen periodična razkritja bonitetnih agencij organu ESMA vključevati točno določene informacije v zvezi z izdajanjem teh ocen.

(16a)

Pristojni nadzorni organi, centralne banke držav članic, Evropski sistem centralnih bank in Evropska centralna banka kot monetarne oblasti, Evropski odbor za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugi organi držav članic, odgovorni za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, bi morali imeti dostop do informacij, ki jih organ ESMA zbere od bonitetnih agencij in so pomembne za opravljanje njihovih nalog.“

Pojasnilo

Glej odstavke 5 do 8 tega mnenja. Te spremembe so povezane s spremembami 3 do 7.

Sprememba 3

Člen 1(4) predlagane uredbe

„4.   Vstavita se naslednja člena 8a in 8b:

Člen 8a

Informacije o strukturiranih finančnih instrumentih

2.

Če druge bonitetne agencije, registrirane ali certificirane v skladu s to Uredbo, zahtevajo dostop do informacij iz odstavka 1, se jim ta takoj odobri, če izpolnjujejo naslednja pogoja:

(a)

imajo vzpostavljene sisteme in organizacijsko strukturo, da lahko zagotovijo zaupnost teh informacij;

(b)

letno nudijo ocene za vsaj 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, za katere so zahtevale dostop do informacij iz odstavka 1.

…‘ “

„4.   Vstavijo se naslednji členi 8a, 8b in 8c:

Člen 8a

Informacije o strukturiranih finančnih instrumentih

2.

Če druge bonitetne agencije, registrirane ali certificirane v skladu s to Uredbo, zahtevajo dostop do informacij iz odstavka 1, se jim ta takoj odobri, če so pridobile dovoljenje iz odstavka 2b.

2a.

Bonitetna agencija, ki v skladu z odstavkom 2 dostopi do informacij iz odstavka 1 za več kakor 10 strukturiranih finančnih instrumentov v posameznem koledarskem letu, mora v istem koledarskem letu izdati bonitetne ocene za vsaj 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi je dostopila do informacij.

2b.

Organ ESMA vsako leto preveri, ali bonitetne agencije, registrirane ali certificirane v skladu s to Uredbo, izpolnjujejo naslednja pogoja:

(a)

imajo vzpostavljene sisteme in organizacijsko strukturo, da lahko zagotovijo zaupnost informacij iz odstavka 1; in

(b)

so v predhodnem koledarskem letu izpolnile obveznost, določeno v odstavku 2a.

Če je izid preverjanja pozitiven, organ ESMA izda dovoljenje za dostop do informacij iz odstavka 1, ki velja 12 mesecev.

Člen 8c

Pregled

1.

Organ ESMA pred 1. aprilom 2012 pripravi poročilo, v katerem analizira pridobljene izkušnje v povezavi z uporabo členov 8a in 8b. Poročilo mora obravnavati zlasti naslednja vprašanja: (a) vpliv navedenih členov na število in kakovost izdanih bonitetnih ocen, vključno z nenaročenimi bonitetnimi ocenami; (b) vsako morebitno potrebo po spremembi pogojev za primernost, določenih v členu 8a(2), z namenom izognitve čezmernim oviram za vstop na trg; (c) obremenitev, ki jo izdajateljem nalaga člen 8a(1); in (d) vsako morebitno potrebo po zaščiti izdajateljev pred zlorabami informacij, ki jih ti zagotavljajo bonitetni agenciji, ki je niso imenovali.

2.

Potem ko organ ESMA predloži poročilo iz odstavka 1, Komisija, če je to ustrezno, predlaga spremembe členov 8a in 8b.‘ “

Pojasnilo

Glej odstavka 5 in 6 tega mnenja.

Sprememba 4

Člen 1(7) predlagane uredbe

„7.   V členu 11 se odstavka 2 in 3 nadomestita z:

‚2.   Bonitetna agencija v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA, da na razpolago informacije o svojih preteklih rezultatih, vključno s pogostostjo prehoda bonitetnih ocen, in informacije o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti, in o njihovem spreminjanju. Bonitetna agencija zagotovi informacije za centralni register v standardizirani obliki, ki jo določi ESMA. ESMA omogoči javni dostop do teh informacij in vsako leto objavi povzetek informacij glede bistvenih ugotovljenih sprememb.

…‘ “

„7.   V členu 11 se odstavka 2 in 3 nadomestita z:

‚2.   Bonitetna agencija v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA, da na razpolago informacije o svojih preteklih rezultatih, vključno s pogostostjo prehoda bonitetnih ocen, in informacije o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti, in o njihovem spreminjanju. Bonitetna agencija zagotovi informacije za centralni register na standardiziranem obrazcu, ki ga določi ESMA v obliki, ki je skladna s statističnim okvirom Unije in zaradi uporabe skupnih identifikacijskih oznak in standardov olajšuje neposredne primerjave med zgodovinskimi podatki, ki jih zagotovijo različne bonitetne agencije. ESMA omogoči javni dostop do teh informacij in vsako leto objavi povzetek informacij glede bistvenih ugotovljenih sprememb.

…‘ “

Pojasnilo

Glej odstavek 7 tega mnenja.

Sprememba 5

Člen 1(17) predlagane uredbe

„17.   Člena 26 in 27 se nadomestita z naslednjim:

‚…

Člen 27

Izmenjava informacij

(2)

Organ ESMA lahko pristojnim organom, odgovornim za nadzor podjetij iz člena 4(1), centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim oblastem, Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugim javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posredujej zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Prav tako se takšnim organom ali telesom ne prepreči, da organu ESMA posredujejo informacije, ki jih ta utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.‘ “

„17.   Člena 26 in 27 se nadomestita z naslednjim:

‚…

Člen 27

Izmenjava informacij

(2)

Organ ESMA pristojnim organom, odgovornim za nadzor podjetij iz člena 4(1), centralnim bankam držav članic, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim oblastem, Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugim organom držav članic, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Prav tako se takšnim organom ali telesom ne prepreči, da organu ESMA posredujejo informacije, ki jih ta utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.‘ “

Pojasnilo

Glej odstavek 8 tega mnenja.

Sprememba 6

Točka 3 Priloge I k predlagani uredbi (novo)

Ni besedila.

„3.

V delu II oddelka E se točka 1 nadomesti z naslednjim:

‚1.

vsakih šest mesecev:

(a)

podatke o preteklih stopnjah neplačil svojih bonitetnih kategorij po glavnih geografskih območjih izdajateljev, ter ali so se stopnje neplačil teh kategorij s časom spremenile; in

(b)

podatke o številu bonitetnih ocen, ki jih je izdala v posameznem obdobju poročanja, razčlenjene na: (i) bonitetne ocene, ki jih je zahteval ocenjevani subjekt ali povezana tretja oseba; in (ii) nenaročene bonitetne ocene, skupaj s podatki o deležu takšnih nenaročenih bonitetnih ocen, ki so bile višje od ustreznih bonitetnih ocen, ki jih je izdala bonitetna agencija, imenovana s strani ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe, enake tem ocenam ali nižje od njih.‘

…“

Pojasnilo

Glej odstavek 6 tega mnenja.

Sprememba 7

Priloga II k predlagani uredbi

„Uredbi (ES) št. 1060/2009 se doda Priloga III:

SANKCIJE

Kršitve

I.   Kršitve v zvezi z navzkrižjem interesov, organizacijskimi ali operativnimi zahtevami

(w)

Bonitetna agencija prekrši člen 8a(2)(b), če vsako leto ne predloži ocen vsaj za 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, za katere je zahtevala dostop do informacij na spletni strani, ki jo zagotovi izdajatelj ali povezana tretja oseba.

…‘ “

„Uredbi (ES) št. 1060/2009 se doda Priloga III:

SANKCIJE

Kršitve

I.   Kršitve v zvezi z navzkrižjem interesov, organizacijskimi ali operativnimi zahtevami

(w)

Bonitetna agencija prekrši člen 8a(2), če je v posameznem koledarskem letu dostopila do informacij o več kakor 10 strukturiranih finančnih instrumentih na eni ali več spletnih straneh, zagotovljenih v skladu s členom 8a(2), pa ni izdala bonitetnih ocen vsaj za 10 % strukturiranih finančnih instrumentov, za katere je dostopila do teh informacij .

…‘ “

Pojasnilo

Glej odstavek 5 tega mnenja.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


Na vrh