EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 52012AB0062
Opinion of the European Central Bank of 1 August 2012 on a proposal for a regulation on improving securities settlement in the European Union and on central securities depositories (CON/2012/62)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2012 o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in centralnih depotnih družbah (CON/2012/62)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2012 o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in centralnih depotnih družbah (CON/2012/62)
UL C 310, 13.10.2012, str. 12–31
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
13.10.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 310/12 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 1. avgusta 2012
o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in centralnih depotnih družbah
(CON/2012/62)
2012/C 310/02
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 3. aprila 2012 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji, centralnih depotnih družbah (CDD) in spremembi Direktive 98/26/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 19. aprila 2012 prejela zahtevo za mnenje o predlagani uredbi tudi od Evropskega parlamenta.
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki so povezane z nalogama ECB, da opredeli in izvaja denarno politiko v euroobmočju in podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, v skladu s členom 127(2) Pogodbe, ter prispevkom ECB k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe. Poleg tega člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) določa, da ECB in nacionalne centralne banke lahko ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
Predlagana uredba bo skupaj z Direktivo 2004/39/ES (2) in predlogom uredbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (3) del regulativnega okvira za tržne infrastrukture in mesta trgovanja. Šteje se, da so CDD zaradi velikosti, kompleksnosti in sistemske medsebojne povezanosti sistemsko pomembne (4), ter je zato zanje potreben celovit regulativni okvir za nadzor in pregled, ki bo združeval mikrobonitetna in makrobonitetna orodja. ECB močno podpira predlog Komisije, da se okrepi pravni okvir, ki velja za CDD, ter uskladijo pravila, ki urejajo delovanje, izdajanje dovoljenj in nadzor CDD, in pravila o izdajanju, vodenju in prenosu vrednostnih papirjev prek takih CDD v Uniji (5).
Eurosistem razvija TARGET2-Securities (T2S) z namenom, da bi zagotovil enotno rešitev za poravnavo v Evropi. Tudi v tem okviru ECB močno podpira predlagano uredbo, ki bo izboljšala pravne in operativne pogoje za čezmejno poravnavo v Uniji nasploh in zlasti v T2S. V tej zvezi ECB priporoča, da se predlagana uredba in ustrezni izvedbeni akti sprejmejo pred začetkom delovanja T2S, ki je načrtovan za junij 2015.
1. Področje uporabe uredbe
Predlagana uredba določa enotne zahteve za poravnavo finančnih instrumentov (6). V skladu z Direktivo 2004/39/ES (7) finančni instrumenti vključujejo prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga, enote kolektivnih naložbenih podjemov, pogodbe na izvedene finančne instrumente, finančne pogodbe na razlike in pravice do emisij. V tej zvezi ECB izpostavlja, da predlagana uredba ne opredeljuje pojma finančni instrumenti, in da se nekateri njeni deli uporabljajo samo za vrednostne papirje ali prenosljive vrednostne papirje (8), medtem ko se drugi uporabljajo tudi za instrumente denarnega trga (9), enote kolektivnih naložbenih podjemov in pravice do emisij (10). Poleg tega predlagana uredba opredeljuje CDD kot pravne osebe, ki upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo vsaj še eno drugo osrednjo storitev iz Priloge (11). ECB meni, da bi morale biti vse tri osrednje storitve regulirane. Glede na to ECB predlaga, da se zaradi pravne varnosti podrobneje pojasni področje uporabe predlagane uredbe, kar zadeva vrste instrumentov, za katere se uporablja, in opredelitev pojma CDD.
Opredelitev pojma CDD bi bilo treba spremeniti v izogib regulativni arbitraži, do katere bi prišlo, če bi CDD ustanovila dva ali tri pravne subjekte, ki bi opravljali različne osrednje storitve, ne da bi zanje veljala uredba, ki velja za CDD. ECB meni, da bi morala uredba veljati za vsako pravno osebo, ki ponuja katero od treh osrednjih storitev iz oddelka A Priloge.
2. Sodelovanje med organi
|
2.1 |
Predlagana uredba podeljuje vodilno vlogo pristojnim nadzornim organom, podporno vlogo pa članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) kot zadevnim organom v zvezi s CDD. Ob upoštevanju vloge centralnih bank kot preglednikov in/ali centralnih bank izdajateljic ter dejstva, da centralne banke uporabljajo storitve CDD za poravnavo operacij denarne politike, bi morala predlagana uredba zagotoviti, da bodo pooblastila pristojnih organov in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) dopolnjena in uravnotežena z ustrezno vključenostjo članic ESCB. Centralne banke in regulatorji trga vrednostnih papirjev v Odboru za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) in Mednarodnem združenju nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) so priznali pomembnost regulacije, nadzora in pregleda infrastruktur finančnega trga, vključno s CDD (12). ECB meni, da bi morala biti predlagana uredba skladna z načeli CPSS-IOSCO. Treba bi bilo spodbujati učinkovito in tesno sodelovanje med pristojnimi organi in članicami ESCB, z vidika pregleda in vloge centralnih bank izdajateljic ter brez poseganja v pooblastila centralnih bank (13). |
|
2.2 |
ECB tudi ugotavlja, da predlagana uredba že določa nekatera področja za sodelovanje, in predlaga nekaj dodatnih področij, za katera meni, da zahtevajo tako sodelovanje med ESMA in ESCB. Poleg tega ECB poudarja potrebo po skupnem delu ESMA in ESCB pri pripravi osnutkov tehničnih standardov. S tem bi odpravili potrebo po tem, da bi članice ESCB pripravljale dodatne in potencialno drugačne zahteve pri ukrepih pregleda, vključno s pravnimi akti. Poleg tega bi odpravili tudi potrebo po stalnem ocenjevanju CDD, ki sodelujejo pri poravnavi operacij denarne politike, glede na standarde za uporabnike (14), ki bi bilo sicer potrebno za izpolnitev pravnih obveznosti ESCB. V tem okviru je posebej pomembna tudi pravočasna in ustrezna izmenjava potrebnih informacij, vključno za namene finančne stabilnosti, pregleda in statistike. |
|
2.3 |
Zaradi navedenega bi morala predlagana uredba določati pravila sodelovanja, ki bi pristojnim in zadevnim organom omogočala izvrševanje pristojnosti na nacionalni in čezmejni ravni v skladu z načeli CPSS-IOSCO (15). Predlagana uredba bi morala olajšati celovit nadzor in pregled na čezmejni ravni glede na pričakovani razvoj čezmejnih poslov in poravnave in tudi povezave med CDD, ki jih bo olajšal in celo spodbudil začetek delovanja skupne platforme T2S. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da se odločajo o ustrezni obliki ureditve sodelovanja. Glede na to bi lahko predvideli možnost ustanovitve kolegijev organov, zlasti takrat, kadar CDD opravlja čezmejno dejavnost prek podrejenega podjetja ali podružnice, ali kadar postane obseg čezmejnih storitev velik (16). |
3. Makrobonitetni nadzor
Priznano je, da zanesljive infrastrukture finančnega trga, vključno s sistemi poravnave vrednostnih papirjev, z zmanjševanjem sistemskega tveganja bistveno prispevajo k finančni stabilnosti (17). ECB izpostavlja, da bi morali Evropski odbor za sistemska tveganja oziroma zadevni nacionalni organi izvajati makrobonitetni nadzor brez poseganja v ustrezna pooblastila članic ESCB.
4. Poravnava v centralnobančnem denarju
Predlagana uredba centralnim depotnih družbam dovoljuje, da ponudijo denarno poravnavo prek poslovne banke, če poravnava v centralnobančnem denarju ni praktična in ni na voljo (18). To je v skladu z načeli CPSS-IOSCO in priporočili ESCB-CESR (19), ki kažejo, da likvidnost pri centralni banki in denar pri poslovni banki z vidika tveganj nista enakovredni možnosti. Kadar se CDD dovoli, da ponudi denarno poravnavo prek poslovne banke, bi bilo treba od nje zahtevati, da oblikuje stroga merila za kreditno institucijo, ki deluje kot poravnalna banka, in tudi spremlja izpolnjevanje teh meril (20). ECB tudi pozdravlja, da predlagana uredba ne ureja dostopa do posojil centralne banke, vključno z izredno likvidnostno pomočjo, kar je izključna pravica centralnih bank in neposredno povezano z denarno politiko.
5. Centralne depotne družbe in pomožne bančne storitve
|
5.1 |
Predlagana uredba določa, da CDD same sebi ne smejo zagotavljati nobenih pomožnih bančnih storitev in da morajo namesto tega pridobiti dovoljenje, da za opravljanje določenih pomožnih bančnih storitev, opredeljenih v predlagani uredbi, imenujejo eno ali več kreditnih institucij. Vendar pa se lahko z odstopanjem od tega in ob upoštevanju določenih varoval nekaterim CDD izda omejeno dovoljenje za opravljanje teh storitev (21). |
|
5.2 |
Navedeno je treba skrbno preučiti, da se zagotovi skladnost s pravili konkurence in zakonodajnim okvirom za sistemski makrobonitetni nadzor in bančništvo na ravni Unije (22) ter ustrezna delitev nalog med organi za nadzor CDD in organi za bančni nadzor. V tej zvezi in kakor je bilo izpostavljeno v enem od prejšnjih mnenj, ECB podpira sistematično vključenost Evropskega bančnega organa (EBA), da opravi vse predhodne tehnične analize glede bančne zakonodaje Unije (23). Natančneje, predlagana uredba razlikuje med pomožnimi bančnimi storitvami za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev v zvezi s storitvijo poravnave in pomožnimi bančnimi storitvami v zvezi z drugimi osrednjimi ali pomožnimi storitvami (24). Poleg tega pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane akte, s katerimi določi te pomožne storitve (25). ECB meni, da zgoraj navedeno razlikovanje ni jasno in da bi bilo treba navedene pomožne bančne storitve čim bolj uskladiti s terminologijo v evropski bančni zakonodaji. |
|
5.3 |
Okvir za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev bi moral biti zasnovan tako, da ustrezno zmanjšuje tveganja in hkrati ohranja učinkovitost CDD pri zagotavljanju njihovih storitev. Ker je to vprašanje bistveno, bi bilo morda upravičeno bolj celovito oceniti različne možnosti za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev. Taka ocena bi bila v pomoč, da se v celoti opredelijo (a) različna tveganja, in sicer tako tveganja v povezavi z reševanjem kot tudi pravno, kreditno, likvidnostno, operativno in poslovno tveganje, in (b) profili učinkovitosti, značilni za te možnosti, ter da se določi najvarnejši in najučinkovitejši model. ECB je pripravljena prispevati k taki oceni. Poleg tega ne bi smelo biti nejasnosti glede natančnega obsega pomožnih bančnih storitev, ki bi jih bilo imenovanim kreditnim institucijam dovoljeno opravljati (26), bonitetnih zahtev, ki bi veljale zanje, in stopnje njihove neodvisnosti od bančnega zakonodajnega okvira (27). |
|
5.4 |
Predlagana uredba omejuje, katere storitve lahko opravlja imenovana kreditna institucija, ki pripada isti skupini kot CDD (28). ECB razume, da je to omejitev spodbudilo upoštevanje tveganj, zlasti da se prepreči prelivanje. ECB priporoča, da se ta omejitev razširi na vse kreditne institucije, ki zagotavljajo bančne storitve iz oddelka C Priloge za udeležence sistema poravnave vrednostnih papirjev, in sicer zaradi možnih negativnih učinkov na zmožnost CDD, da v primeru reševanja ali insolventnosti kreditne institucije še naprej opravlja svoje funkcije, zlasti tiste, ki temeljijo na mehanizmu dostave proti plačilu. |
|
5.5 |
ECB nazadnje tudi meni, da je predlagani postopek za dovolitev odstopanja precej zapleten in bi ga lahko poenostavili, da bi dosegli potrebno raven varnosti in enotnosti. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da se za ugotavljanje, ali se odstopanje lahko dovoli ali ne, sprejmejo objektivna merila, vključno s kvantitativnimi merili, kjer je to mogoče, in sicer poleg potrebnih kvalitativnih meril, ki so določena v predlogu. |
6. Skladnost z globalnimi standardi za CDD
V predlagani uredbi je izpostavljeno, da bi morala uredba upoštevati veljavna priporočila, ki sta jih oblikovala CPSS in IOSCO (29). Kljub temu je nekaj neskladnosti med načeli CPSS-IOSCO in predlagano uredbo, za katere ECB priporoča, da se odpravijo. Na primer, predlagana uredba ne ureja zahtev glede posredne udeležbe (30). Poleg tega predlagana uredba omenja potrebo po obvladovanju tveganj iz naslova soodvisnosti (31) samo v okviru operativnega tveganja (32). Neskladnosti so tudi v zvezi z obvladovanjem likvidnostnega tveganja (33), tj. predlagana uredba ne razlikuje med tistimi sistemi za odloženo neto poravnavo, ki zagotavljajo jamstvo poravnave, in tistimi, ki ga ne. To ni skladu z načeli CPSS-IOSCO, ki od sistemov za odloženo neto poravnavo, ki zagotavljajo jamstvo poravnave, zahtevajo polno kritje kreditne in likvidnostne izpostavljenosti, medtem ko morajo sistemi za odloženo neto poravnavo brez jamstva poravnave kriti kreditno izpostavljenost do dveh največjih udeležencev in njunih povezanih podjetij ter likvidnostno izpostavljenost do največjega udeleženca in njegovih povezanih podjetij.
7. Oddajanje dejavnosti v zunanje izvajanje subjektom javnega prava
Predlagana uredba uvaja zahteve, ki jih morajo CDD izpolniti, kadar oddajo del svoje dejavnosti v zunanje izvajanje (34). Izjema je predvidena za primere, kadar CDD odda nekatere posle v zunanje izvajanje subjektom javnega prava, pod pogojem, da to razmerje ureja ustrezen pravni, regulativni in operativni okvir. ECB ugotavlja, da bi bil s to izjemo zajet projekt T2S, ki ga trenutno izvaja Eurosistem. ECB pozdravlja to izjemo, ki upošteva, da tako zunanje izvajanje lahko prinese znatne koristi za gospodarstvo, prispeva k izvajanju nalog Eurosistema in je urejeno z okvirnim sporazumom, ki vsebuje varovala (35).
8. Kolizija zakonov
Predlagana uredba določa kot splošno pravilo, da vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi z vrednostnimi papirji, ki jih vodi CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun vrednostnih papirjev (36). Tako splošno pravilo je sicer skladno s pristopom v drugih pravnih aktih Unije, da se za lastniške vidike, povezane z vrednostnimi papirji, uporabi pravo kraja, kjer se nahaja zadevni posrednik (37), vendar pa ECB močno nasprotuje uvedbi dodatnih kolizijskih pravil, ki ne bi bila skladna z obstoječo zakonodajo Unije in bi vplivala na pravno varnost (38).
Poleg tega, kakor je bilo izpostavljeno v enem od prejšnjih mnenj, je jasno in enostavno kolizijsko pravilo za vse vidike nematerializiranih vrednostnih papirjev sicer pomembno za učinkovito in varno čezmejno imetništvo in prenos finančnih instrumentov, vendar pa praktična uporaba enotne kolizijske ureditve za čezmejni kliring in poravnavo vrednostnih papirjev v Uniji še naprej razkriva razlike med državami članicami pri razlagi „lokacije računa“ (39). V tej zvezi ECB meni, da je treba uskladiti različne pravne okvire Unije za imetništvo vrednostnih papirjev in razpolaganje z njimi ter izvrševanje pravic iz vrednostnih papirjev, in to v skladu s končnim poročilom skupine za pravno varnost (40).
9. Posebna ureditev reševanja CDD
Ker predlagana uredba ne vsebuje posebne, celovite ureditve reševanja CDD, ECB priporoča, da se taka ureditev sprejme.
Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 1. avgusta 2012
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) COM(2012) 73 final.
(2) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1). Trenutno je v pregledu. Glej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta, COM(2011) 656 konč., in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe [uredba o infrastrukturi evropskega trga] o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2011) 652 konč.
(3) Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2010) 484 konč.
(4) Glej odstavek 1 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.
(5) Glej tudi odziv služb ECB z dne 22. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: odziv ECB) na javno posvetovanje Komisije o centralnih depotnih družbah in uskladitvi nekaterih vidikov poravnave vrednostnih papirjev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: posvetovanje Komisije). Odziv ECB je dostopen na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.int
(6) Glej člen 1(1) predlagane uredbe.
(7) Direktiva 2004/39/ES. Predlog Komisije za razveljavitev Direktive 2004/39/ES (glej opombo 3) vsebuje tudi pravice do emisij.
(8) Glej člen 4(18) Direktive 2004/39/ES.
(9) Glej člen 4(19) Direktive 2004/39/ES.
(10) Pravice do emisij so v predlagani uredbi opredeljene s sklicevanjem na Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(11) Glej člen 2(1)(1) predlagane uredbe in oddelek A Priloge k predlagani uredbi.
(12) Glej dokument CPSS in IOSCO Principles for financial market infrastructures, april 2012, dostopen na spletni strani BIS na naslovu http://www.bis.org, zlasti poglavje 4 (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO).
(13) Glej Mnenje ECB CON/2011/1 z dne 13. januarja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL C 57, 23.2.2011, str. 1). Vsa mnenja ECB so dostopna na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu.
(14) Standards for the use of EU securities settlement systems in ESCB credit operations, Evropski monetarni inštitut, januar 1998.
(15) Glej zlasti odgovornost E (sodelovanje z drugimi organi) v načelih CPSS-IOSCO.
(16) Zakonodajni okvir uredbe o infrastrukturi evropskega trga in Direktiva 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) na ravni EU ter načela CPSS-IOSCO že predvidevajo ustanovitev kolegijev.
(17) Glej dokument Odbora za finančno stabilnost Reducing the moral hazard posed by systemically important financial institutions – recommendations and time lines, oktober 2010, str. 8.
(18) Člen 37(2) predlagane uredbe.
(19) V tej zvezi glej načelo 9 v načelih CPSS-IOSCO ter priporočilo 10 v dokumentu ESCB in CESR Recommendations for securities settlement systems and recommendations for central counterparties in the European Union, maj 2009 (v nadaljnjem besedilu: priporočila ESCB-CESR).
(20) V tej zvezi glej načelo 9 v načelih CPSS-IOSCO in priporočilo 10 v priporočilih ESCB-CESR.
(21) Glej zlasti naslov IV predlagane uredbe in oddelek C Priloge k predlagani uredbi.
(22) Glej Direktivo 2006/48/ES in spremembe, ki so trenutno v obravnavi v kompromisnih besedilih predsedstva.
(23) V tej zvezi glej odstavek 3.2. Mnenja ECB CON/2012/5 z dne 25. januarja 2012 o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL C 105, 11.4.2012, str. 1).
(24) Glej oddelek C Priloge k predlagani uredbi.
(25) Glej člen 2(2) predlagane uredbe.
(26) Glej člen 54 predlagane uredbe.
(27) V tej zvezi glej člena 57 in 58 predlagane uredbe.
(28) Glej člen 52(5) predlagane uredbe.
(29) Glej uvodno izjavo 25 predlagane uredbe.
(30) Glej načelo 19 v načelih CPSS-IOSCO.
(31) Glej načelo 3 v načelih CPSS-IOSCO.
(32) Člen 42(6) predlagane uredbe.
(33) Glej načelo 7 v načelih CPSS-IOSCO in člen 57 predlagane uredbe.
(34) Glej člen 28 predlagane uredbe.
(35) Glej posvetovanje Komisije in odziv ECB.
(36) Glej člen 46(1) predlagane uredbe.
(37) Glej člen 9 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45), člen 9 Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43) in člen 24 Direktive 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L 125, 5.5.2001, str. 15).
(38) Glej člen 46(2) predlagane uredbe.
(39) V tej zvezi glej Mnenje ECB CON/2008/37 z dne 7. avgusta 2008 o predlogu direktive o spremembi Direktive 98/26/ES in Direktive 2002/47/ES (UL C 216, 23.8.2008, str. 1), odstavek 8.
(40) Glej http://ec.europa.eu/internal_market/financial-markets/docs/certainty/2ndadvice_final_en.pdf
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 6 |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Ta sprememba upošteva sprejetje načel CPSS-IOSCO in pojasnjuje sklicevanje na ESCB-CESR. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 8 |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se poudari pomen tesnega in enakopravnega sodelovanja med ESMA in ESCB pri pripravi osnutkov tehničnih standardov. Obravnava tudi dostop zadevnih deležnikov do informacij. Z njo so podprte predlagane spremembe člena 20. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 25 |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se izboljša jasnost besedila te uvodne izjave, upošteva pa tudi sprejetje načel CPSS-IOSCO. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||||
|
Uvodna izjava 35 |
|||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S to spremembo se uvaja sklicevanje na Direktivo 98/26/ES, v kateri člen 3(4) zahteva, da sistemi čim bolj uskladijo pravila v vseh zadevnih interoperabilnih sistemih. Glej tudi predlog za vstavitev novega odstavka v člen 45 predlagane uredbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||||
|
Člen 1(4) in člen 1(5) (novo) |
|||||||||||||||||
|
„4. Členi 9 do 18 in člen 20 ter določbe iz naslova IV ne veljajo za članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami ali javne organe držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju.“ |
„4. Ta uredba ne velja za članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ali javne organe držav članic, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri tem upravljanju. 5. Brez poseganja v odstavek 4 ta uredba, razen člena 7(1), členov 9 do 18, členov 20, 25 in 44 ter določb iz naslova IV, velja za članice ESCB, kadar upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo osrednje storitve iz oddelka A Priloge.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo ECB podpira splošno izvzetje članic ESCB iz zakonodaje o finančnih storitvah. Hkrati ECB podpira to, da bi predlagana uredba, z izjemo zahtev glede izdajanja dovoljenj in nadzora iz členov 9 do 18 in člena 20 ter naslova IV, veljala za članice ESCB, ki upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev. Namen spremembe je, da se to določi. Poleg tega se črta sklicevanje na druge nacionalne organe držav članic s podobnimi funkcijami, saj je glede na sklicevanje na članice ESCB odveč. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||||||||||
|
Člen 2(1) |
|||||||||||||||||
|
„ ‚centralna depotna družba‘ (CDD) pomeni pravno osebo, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev iz točke 3 oddelka A Priloge in opravlja vsaj še eno drugo osrednjo storitev iz oddelka A Priloge;“ |
„ ‚centralna depotna družba‘ (CDD) pomeni pravno osebo, ki opravlja vsaj eno osrednjo storitev iz oddelka A Priloge;“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S spremembo se spreminja opredelitev pojma CDD v izogib regulativni arbitraži, do katere bi prišlo, če bi CDD ustanovila dva ali tri pravne subjekte, ki bi opravljali različne osrednje storitve, ne da bi zanje veljali predpisi, ki veljajo za CDD. ECB meni, da bi morala uredba veljati za vsako pravno osebo, ki ponuja katero od treh osrednjih storitev iz oddelka A Priloge. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||||||||||
|
Člen 3(1) |
|||||||||||||||||
|
„1. Vsako podjetje, ki izda prenosljive vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki, kot imobilizacija z izdajo globalnega papirja, ki predstavlja celotno izdajo, ali po neposredni izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.“ |
„1. Vsak pravni subjekt, ki izda prenosljive vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih, poskrbi, da so ti vrednostni papirji predstavljeni v nematerializirani obliki, kot imobilizacija z izdajo globalnega papirja, ki predstavlja celotno izdajo, ali po neposredni izdaji vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Prenosljive vrednostne papirje lahko izdajajo podjetja in drugi pravni subjekti, kot so države članice, regionalni ali lokalni organi držav članic ali mednarodni javni organi. Predlaga se, da se področje uporabe člena 3(1) predlagane uredbe razširi, da bo zajelo tudi izdajatelje, ki niso podjetja, in sicer z nadomestitvijo pojma podjetje s pojmom pravni subjekt. Če bo ta predlog sprejet, bi bilo treba ustrezno spremeniti člen 4(1) predlagane uredbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||||||
|
Člen 6(4) |
|||||||||||||||||
|
„4. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) po posvetovanju s člani Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti postopkov, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij in olajšujejo poravnavo, iz odstavkov 1 in 2 ter podrobnosti orodij za spremljanje za opredelitev poravnav, ki verjetno ne bodo uspele, iz odstavka 3. […]“ |
„4. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v tesnem sodelovanju s članicami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podrobnosti postopkov, ki omogočajo potrditev ustreznih podrobnosti transakcij in olajšujejo poravnavo, iz odstavkov 1 in 2 ter podrobnosti orodij za spremljanje za opredelitev poravnav, ki verjetno ne bodo uspele, iz odstavka 3. […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se zagotovi ustrezna vključenost ESCB v pripravo osnutkov regulativnih standardov s strani ESMA. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||||||
|
Člen 7(1) |
|||||||||||||||||
|
„1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu in vsaki osebi, ki ima pravni interes, redno sporoča število in podrobnosti neuspešnih poravnav ter morebitne druge ustrezne informacije. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse ustrezne informacije o neuspešnih poravnavah.“ |
„1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vzpostavi sistem za spremljanje neuspešnih poravnav transakcij s finančnimi instrumenti iz člena 5(1). Pristojnemu organu, organom iz člena 11 in vsaki osebi, ki ima pravni interes, redno sporoča število in podrobnosti neuspešnih poravnav ter morebitne druge ustrezne informacije. Pristojni organi si z ESMA izmenjajo vse ustrezne informacije o neuspešnih poravnavah.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi pravočasno sporočanje ustreznih informacij tako pristojnim organom kot tudi članicam ESCB. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||||||
|
Člen 8 |
|||||||||||||||||
|
„1. Zadevni organ države članice, katere zakonodaja se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD, je pristojen za zagotovitev uporabe členov 6 in 7 ter za spremljanje naloženih kazni, pri čemer tesno sodeluje z organi, pristojnimi za nadzor reguliranih trgov, MTF, OTF in centralnih nasprotnih strank iz člena 7. Organi zlasti spremljajo uporabo kazni iz člena 7(2) in (4) ter ukrepov iz člena 7(6). 2. Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
„1. Organi iz člena 10, so odgovorni za zagotovitev uporabe členov 6 in 7 ter za spremljanje naloženih kazni, pri čemer tesno sodelujejo z organi, pristojnimi za nadzor reguliranih trgov, MTF, OTF in centralnih nasprotnih strank iz člena 7, ter organi iz člena 11(1). Ti organi zlasti spremljajo uporabo kazni iz člena 7(2) in (4) ter ukrepov iz člena 7(6). 2. Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse v povezavi s členoma 6 in 7 te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Pojem zadevni organ ni opredeljen v členu 1 predlagane uredbe. Namen spremembe odstavka 1 je, da se pojasni, da bi morali organi iz člena 10 in člena 11(1) zagotoviti skladnost s členoma 6 in 7. ECB tudi ugotavlja, da sklicevanje na zakonodajo, ki se uporablja, ni usklajeno s terminologijo, uporabljeno v Direktivi 98/26/ES (2). Namen predlagane spremembe odstavka 2 je, da se zagotovi ustrezna vključenost članic ESCB. Člene 7(8), 15(7) do (8), 20(8) do (9), 24(8), 27(3) do (4), 30(6), 34(4), 35(6), 36(9), 42(7), 44(3), 47(6), 50(6), 51(5), 53(6), 57(5) in 58(4) bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||||||
|
Člen 11(1) |
|||||||||||||||||
|
„1. Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru CDD, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:
|
„1. Naslednji organi sodelujejo pri izdaji dovoljenj za CDD in nadzoru CDD, kadar je to izrecno določeno v tej uredbi:
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se pojasni vloga centralnih bank izdajateljic in to, da je treba poravnavo v centralnobančnem denarju razumeti kot poravnavo v valuti, ki jo zadevna centralna banka izdaja. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||||||
|
Člen 12(1), drugi pododstavek |
|||||||||||||||||
|
„Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med organi iz členov 9 in 11 pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA izda smernice, naslovljene na organe iz člena 9, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
„Da bi se v Uniji zagotovile usklajene, učinkovite in uspešne nadzorne prakse, vključno s sodelovanjem med organi iz členov 9 in 11 pri različnih ocenah, ki so potrebne za uporabo te uredbe, lahko ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB izda smernice, naslovljene na organe iz člena 9, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi, da bodo članice ESCB kot organi iz člena 11 predlagane uredbe ustrezno vključene v pripravo smernic ESMA. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||||||
|
Člen 13 |
|||||||||||||||||
|
„Organi iz členov 9 in 11 takoj obvestijo ESMA in drug drugega o kakršnih koli izrednih razmerah v zvezi s CDD, vključno s kakršnim koli razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplival na likvidnost trga in na stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.“ |
„Brez poseganja v obveščanje iz člena 6 Direktive 98/26/ES organi iz členov 9 in 11 takoj obvestijo ESMA, ESRB in drug drugega o kakršnih koli izrednih razmerah v zvezi s CDD, vključno s kakršnim koli razvojem na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplival na likvidnost trga, stabilnost valute, v kateri poteka poravnava, integriteto pri denarni politiki in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, kjer ima CDD ali eden od njenih udeležencev sedež.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se glede na naravo navedenih izrednih razmer, ki lahko vplivajo na stabilnost finančnega sistema, vključi ESRB. Njen namen je tudi ta, da se pojasni, da sta stabilnost zadevnih valut in integriteta pri denarni politiki pomembna dejavnika za varnost CDD. Postopek obveščanja iz tega člena ne bi smel posegati v obveščanje, ki ga zahteva člen 6(3) Direktive 98/26/ES. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||||||||||
|
Člen 15(5) |
|||||||||||||||||
|
„5. Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vlagateljici posvetuje s pristojnimi organi druge vključene države članice v naslednjih primerih: […]“ |
„5. Pristojni organ se pred izdajo dovoljenja CDD vlagateljici posvetuje s pristojnimi organi in organi iz člena 11 iz druge vključene države članice v naslednjih primerih: […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo V načelih CPSS-IOSCO je poudarjen pomen sodelovanja med centralnimi bankami, nadzornimi organi in drugimi zadevnimi organi. Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi tako sodelovanje pri pravilih, ki veljajo za izdajanje dovoljenj CDD. Če bo ta predlog sprejet, bi bilo treba ustrezno spremeniti člena 17(2) in 18(2) ter člena 22 in 23 predlagane uredbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||||||||||
|
Člen 17(1)(d) |
|||||||||||||||||
|
„CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osrednje storitve prenesti na tretjo stranko v skladu s členom 28 ali razširiti svoje dejavnosti na eno ali več naslednjih dejavnosti: […]
|
“CDD, ki je pridobila dovoljenje, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, predloži vlogo za dovoljenje, kadar želi izvajanje osrednje storitve prenesti na tretjo stranko v skladu s členom 28 ali razširiti svoje dejavnosti na eno ali več naslednjih dejavnosti: […]
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Postopek iz člena 17(1) bi bilo treba zaradi administrativnega bremena, ki ga nalaga, omejiti na interoperabilne povezave CDD. Predlaga se tudi, da se na podoben način spremenita člena 45(2) in 50(3) predlagane uredbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||||||||||
|
Člen 19(2) |
|||||||||||||||||
|
„2. Centralne banke takoj obvestijo ESMA o vseh CDD, ki jih upravljajo.“ |
„2. Članice ESCB obvestijo ESMA o vseh sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se pojasni področje uporabe člena 19(2). V skladu z uvodno izjavo 9 in členom 1(4) predlagane uredbe pojasnjuje, da članice ESCB ne upravljajo CDD, lahko pa upravljajo sistem poravnave vrednostnih papirjev in opravljajo drugo osrednjo storitev iz oddelka A Priloge. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||||||||||
|
Člen 20 |
|||||||||||||||||
|
„1. Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda usklajenost ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih izvaja CDD, s to uredbo ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD. […] 4. Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 se pristojni organ v začetni fazi posvetuje z zadevnimi organi iz člena 11 o delovanju sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD. 5. Pristojni organ redno in vsaj enkrat letno obvešča zadevne organe iz člena 11 o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravljalnimi ukrepi ali kaznimi. […]“ |
„1. Pristojni organ vsaj enkrat letno pregleda usklajenost ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov, ki jih izvaja CDD, s to uredbo ter oceni tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD, in tveganja, ki so ali bi lahko bila s CDD povezana. Pristojni organ ima pravico zbirati vse ustrezne informacije, ki jih potrebuje za svojo oceno. […] 4. Med izvajanjem pregleda in ocene iz odstavka 1 pristojni organ že v začetni fazi tesno sodeluje z zadevnimi organi iz člena 11 glede delovanja sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD. 5. Pristojni organ redno in vnaprej z zadevnimi organi iz člena 11 obravnava rezultate pregleda in ocene iz odstavka 1, vključno z morebitnimi popravljalnimi ukrepi ali kaznimi. […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe odstavka 1 je, da se zagotovi, da bodo pristojni organi zbirali in prejemali vse ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za oceno in makrobonitetno analizo tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD, vključno s tveganji, povezanimi z njeno sistemsko vlogo. Namen sprememb odstavkov 4 in 5 je, da se formalno uredi tesno sodelovanje med pristojnimi organi, pregledniki in drugimi zadevnimi organi. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||||||||||
|
Člen 21(2) |
|||||||||||||||||
|
„2. Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati svoje storitve na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg storitev, ki jih opravlja, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, sporoči naslednje informacije:
|
„2. Katera koli CDD, ki želi prvič opravljati svoje storitve na ozemlju druge države članice ali spremeniti obseg storitev, ki jih opravlja, pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, sporoči naslednje informacije:
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo CDD bi morala zagotoviti informacije o valuti ali valutah, v katerih izvaja poravnavo. Te informacije so potrebne za določitev centralnih bank izdajateljic, ki bi morale biti vključene v postopek za izdajo dovoljenja in oceno te CDD. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||||||||||
|
Člen 21(3) |
|||||||||||||||||
|
„3. Pristojni organ v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2 te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima ob upoštevanju izvajanja predvidenih storitev razloge, da dvomi v ustreznost upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.“ |
„3. Pristojni organ v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 2 te informacije posreduje organom iz člena 11 in pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima ob upoštevanju izvajanja predvidenih storitev razloge, da dvomi v ustreznost upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se zagotovi, da bodo tudi organi iz člena 11 predlagane uredbe nemudoma in pod enakimi pogoji prejeli informacije iz člena 21(2) predlagane uredbe. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 20 |
|||||||||||||||||
|
Člen 20a Poklicna skrivnost (novo) |
|||||||||||||||||
|
[Ni besedila] |
„1. Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za organe iz členov 10 in 11 in ESMA, ter revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov, ESMA ali ESRB. Brez poseganja v zadeve, za katere veljajo kazenska ali davčna zakonodaja ali druge določbe te uredbe, te osebe zaupnih informacij, ki jih prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali agregirani obliki, tako da ni mogoče prepoznati posamezne CDD ali katere koli druge osebe. 2. Če je bil proti CDD uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko v postopkih v civilnih ali gospodarskih zadevah razkrijejo zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, če je to potrebno za izvedbo postopka. 3. Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, lahko organi iz členov 10 in 11, ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, te zaupne informacije uporabijo samo med opravljanjem svojih dolžnosti in za opravljanje svojih funkcij, vključno z razkritjem informacij nadrejenemu organu, v primeru pristojnih organov, v okviru področja uporabe te uredbe ali, v primeru drugih organov ali fizičnih in pravnih oseb, pa za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje njihovih funkcij, ali oboje. Če ESMA, pristojni organ ali drug organ, telo ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša, jih lahko organ, ki jih prejme, uporabi v druge nekomercialne namene. 4. Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji za varovanje poklicne skrivnosti, določeni v odstavkih 1, 2 in 3. Vendar pa ti pogoji ne preprečujejo ESMA ali organom iz členov 10 in 11, da bi izmenjevali ali posredovali zaupne informacije v skladu z njihovimi zakonsko predpisanimi nalogami in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, organizirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa, telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila. 5. Odstavki 1, 2 in 3 organom iz členov 10 in 11 ne preprečujejo, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S to spremembo ECB predlaga uvedbo ureditve poklicne skrivnosti, ki bi bila podobna sorodnim določbam v drugih evropskih predpisih o finančnih storitvah, npr. v uredbi o infrastrukturi evropskega trga. Zato predlaga, da se vstavi nov člen 20a. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 21 |
|||||||||||||||||
|
Člen 20b Izmenjava informacij (novo) |
|||||||||||||||||
|
[Ni besedila] |
„1. ESMA, organi iz členov 10 in 11 ter drugi zadevni organi si nemudoma medsebojno zagotovijo informacije, potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti. 2. Organi iz členov 10 in 11, drugi zadevni organi, ESMA in drugi organi ter fizične in pravne osebe zaupne informacije, ki jih prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti. 3. Pristojni organi sporočijo informacije ESRB in zadevnim članicam ESCB, če so te informacije pomembne za opravljanje njihovih dolžnosti.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S to spremembo ECB predlaga uvedbo ureditve izmenjave informacij, ki bi bila podobna sorodnim določbam v drugih evropskih predpisih o finančnih storitvah, npr. v uredbi o infrastrukturi evropskega trga. Zato predlaga, da se vstavi nov člen 20b. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 22 |
|||||||||||||||||
|
Člen 22(7) |
|||||||||||||||||
|
„7. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za dogovore o sodelovanju iz odstavkov 1, 3 in 5. ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
„7. ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za dogovore o sodelovanju iz odstavkov 1, 3 in 5. ESMA predloži Komisiji te osnutke izvedbenih tehničnih standardov v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se zagotovi ustrezna vključenost članic ESCB v pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 23 |
|||||||||||||||||
|
Člen 23(2) |
|||||||||||||||||
|
„2. ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 prizna CDD, ki ima sedež v tretji državi in je vložila vlogo za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
„2. ESMA po posvetovanju z organi iz odstavka 3 prizna CDD, ki ima sedež v tretji državi in je vložila vlogo za priznanje za opravljanje storitev iz odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se zagotovi, da bo pogoj (b) veljal za CDD iz tretjih držav, ki jih upravljajo centralne banke, ki so zgolj predmet pregleda, kar trenutno velja za nekatere CDD v Uniji, ki jih upravljajo NCB. Odstavek 2(c) bi moral zajeti centralne banke tako v vlogi preglednikov kot tudi v vlogi centralnih bank izdajateljic. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 24 |
|||||||||||||||||
|
Člen 23(3) |
|||||||||||||||||
|
„3. ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, posvetuje s:
|
„3. ESMA se pri ocenjevanju, ali so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, posvetuje s:
|
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se zagotovi, da bo zadevna centralna banka izdajateljica vključena v ocenjevanje, ki ga bo izvedla ESMA, v skladu z načeli CPSS-IOSCO. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 25 |
|||||||||||||||||
|
Člen 25(5) |
|||||||||||||||||
|
„5. CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora ter da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu.“ |
„5. CDD jasno določi vloge in odgovornosti upravnega odbora ter da zapisnike sej upravnega odbora na voljo pristojnemu organu in revizorju.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S spremembo se ta določba usklajuje s členom 25(3) uredbe o infrastrukturi evropskega trga. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 26 |
|||||||||||||||||
|
Člen 28(5) |
|||||||||||||||||
|
„5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, če CDD odda nekatere storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje javnemu subjektu in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejela ter potrdila javni subjekt in zadevna CDD ter sprejeli pristojni organi na podlagi zahtev iz te uredbe.“ |
„5. Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo, če CDD odda nekatere storitve ali dejavnosti v zunanje izvajanje javnemu subjektu in če to zunanje izvajanje ureja namenski pravni, regulativni in operativni okvir, ki sta ga skupaj sprejela ter potrdila javni subjekt in zadevna CDD ter odobrili pristojni organi zadevne CDD.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S to spremembo se predlagajo redakcijski popravki. Poleg tega se predlaga, da se črta zadnji del stavka, saj v predlagani uredbi ni posebnih zahtev za pripravo tega operativnega okvira. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 27 |
|||||||||||||||||
|
Člen 35 |
|||||||||||||||||
|
„1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji pri računih, odprtih pri CDD, omogočajo, da lahko kadar koli in takoj loči med vrednostnimi papirji udeleženca in vrednostnimi papirji katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi lastnimi sredstvi CDD. 2. CDD vodi evidenco in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji zadevnega udeleženca in vrednostnimi papirji strank zadevnega udeleženca. 3. CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči med vrednostnimi papirji posameznih strank zadevnega udeleženca, če in kakor to zahteva zadevni udeleženec (‚ločevanje posameznih strank‘). […]“ |
„1. CDD za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, vodi evidenco in račune, ki ji pri računih, odprtih pri CDD, omogočajo, da lahko kadar koli in takoj loči vrednostne papirje udeleženca od vrednostnih papirjev katerega koli drugega udeleženca ter po potrebi lastnih sredstev CDD. 2. CDD vodi evidenco in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči vrednostne papirje zadevnega udeleženca od vrednostnih papirjev strank zadevnega udeleženca. 3. CDD vodi evidence in račune, ki udeležencu omogočajo, da loči vrednostne papirje posameznih strank zadevnega udeleženca, če in kakor to zahteva zadevni udeleženec (‚ločevanje posameznih strank‘). […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se pojasni, da je treba vrednostne papirje, katerih imetniki so stranke, ločiti od vrednostnih papirjev CDD in drugih strank. To je skladno z načelom 11 v načelih CPSS-IOSCO. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 28 |
|||||||||||||||||
|
Člen 36(6) |
|||||||||||||||||
|
„6. CDD doseže dokončnost poravnave najpozneje do konca delovnega dne načrtovanega datuma poravnave. Na zahtevo svojega odbora uporabnikov namesti sisteme, ki omogočajo poravnavo znotraj enega dne ali v realnem času.“ |
„6. CDD doseže dokončnost poravnave najpozneje do konca delovnega dne načrtovanega datuma poravnave. Na zahtevo svojega odbora uporabnikov uvede operativne postopke, ki omogočajo poravnavo znotraj enega dne ali v realnem času.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo V okviru predlagane uredbe ima pojem sistem poseben pomen, kakor je opredeljen v členu 2 Direktive 98/26/ES. Namen spremembe je, da ne bi pojma sistem razlagali v nasprotju z njegovim namenom. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 29 |
|||||||||||||||||
|
Člen 37(1) |
|||||||||||||||||
|
„1. CDD za transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravna gotovinska plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri centralni banki, ki posluje v taki valuti, kadar je to praktično in na voljo.“ |
„1. CDD za transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravna gotovinska plačila svojega sistema poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri centralni banki, ki izdaja to valuto, kadar je to praktično in na voljo.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Za zaščito varnosti in učinkovitosti poravnave ter v skladu z načeli CPSS-IOSCO je treba to določbo dopolniti z zahtevo, da mora CDD transakcije, denominirane v valuti države, v kateri poteka poravnava, poravnati v centralnobančnem denarju, kadar je to praktično in na voljo. Namen spremembe je, da se določi, da morajo biti računi za denarno poravnavo odprti pri centralni banki, ki izdaja valuto, in ne pri centralni banki, ki posluje v taki valuti. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 30 |
|||||||||||||||||
|
Člen 39 predlagane uredbe |
|||||||||||||||||
|
„CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito obvladovanje pravnih, poslovnih, operativnih in drugih tveganj.“ |
„CDD sprejme zanesljiv okvir za celovito obvladovanje pravnih, poslovnih, operativnih, sistemskih in drugih tveganj.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo CDD sodijo med sistemsko pomembne tržne infrastrukture. Zato bi morale biti bonitetne zahteve, ki veljajo zanje, usmerjene v zmanjševanje sistemskega tveganja. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 31 |
|||||||||||||||||
|
Člen 40(2) |
|||||||||||||||||
|
„2. CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v vseh ustreznih sodnih pristojnostih tudi v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.“ |
„2. CDD svoja pravila, postopke in pogodbe oblikuje tako, da se lahko izvršujejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti udeleženca.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Sprememba je redakcijska. Če so pravila, postopki in pogodbe izvršljivi, to že pomeni, da so izvršljivi v vseh ustreznih sodnih pristojnostih. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 32 |
|||||||||||||||||
|
Člen 45(4) |
|||||||||||||||||
|
„4. V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev, preden je prvotni prenos postal dokončen, prepovedani.“ |
„4. V primeru začasnega prenosa vrednostnih papirjev med povezanimi CDD so povratni prenosi vrednostnih papirjev ali njihovi nadaljnji prenosi v tretjo CDD, preden je prvotni prenos postal dokončen, prepovedani.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S to spremembo se rešujejo težave, povezane z možnim oblikovanjem vrednostnih papirjev, pri katerih se začasni prenos prekliče in se začasno preneseni vrednostni papirji prenesejo v drugo CDD. Ta tveganja se nanašajo na integriteto pri izdaji. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 33 |
|||||||||||||||||
|
Člen 45(8a) (novo) |
|||||||||||||||||
|
[Ni besedila] |
„CDD zagotovi ustrezne strukture računov, s katerimi omogoči udeležencem, vključno z drugimi CDD, da se povežejo z njenimi sistemi. Struktura računov mora biti podprta z ustrezno ureditvijo poravnave, skrbništva in fiskalnih vidikov.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Če CDD, s katero je povezana druga CDD, ne zagotovi ustreznih struktur računov, na primer v obliki struktur zbirnih računov, potem pravilno delovanje povezave med tema CDD ni mogoče. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 34 |
|||||||||||||||||
|
Člen 45(9) |
|||||||||||||||||
|
„9. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pogojev iz odstavka 3, v skladu s katerimi vse vrste povezav zagotavljajo ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti če CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanja in upravljanja dodatnih tveganj iz odstavka 5 zaradi sodelovanja posrednikov, metodusklajevanja iz odstavka 6, primerov iz odstavka 7, v katerih je poravnava s povezavami po načelu dostava proti plačilu praktična in izvedljiva, in metod za oceno teh povezav.“ |
„9. ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev pogojev iz odstavka 3, v skladu s katerimi vse vrste povezav zagotavljajo ustrezno zaščito povezanih CDD in njihovih udeležencev, zlasti če CDD namerava sodelovati v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja druga CDD, spremljanja in upravljanja dodatnih tveganj iz odstavka 5 zaradi sodelovanjaposrednikov, metod usklajevanja iz odstavka 6, primerov iz odstavka 7, v katerih je poravnava s povezavami po načelu dostava proti plačilu praktična in izvedljiva, določb odstavka 8a o ustreznih strukturah računov, vključno z zadevno ureditvijo, in metod za njihovo oceno .“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se določi, da mora ESMA sprejeti tehnične standarde za strukture računov pri povezavah CDD. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 35 |
|||||||||||||||||
|
Člen 46 |
|||||||||||||||||
|
„1. Vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi s finančnimi instrumenti, ki jih drži CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun. 2. Če se račun uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se uporablja zakonodaja, ki velja za ta sistem poravnave vrednostnih papirjev. 3. Če se račun ne uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, se šteje, da se vodi na kraju sedeža CDD iz člena 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. 4. Uporaba prava katere koli države iz tega člena vključuje uporabo veljavnih materialnih pravil v tej državi, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.“ |
„1. Brez poseganja v člen 2(a) ter člena 9 in 10 Direktive 98/26/ES vsa vprašanja v zvezi z lastniškimi vidiki, povezanimi s finančnimi instrumenti, ki jih vodi CDD, ureja pravo države, v kateri se vodi račun. Šteje se, da se račun vodi v kraju, kjer ima CDD običajno prebivališče, kakor je določeno v členu 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. 2. Če pravo države članice, v kateri se vodi račun, ni isto kot pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev, in je sistem poravnave vrednostnih papirjev določen v skladu s členom 2 Direktive 98/26/ES, se uporablja pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev.
3. Uporaba prava katere koli države iz tega člena vključuje uporabo veljavnih materialnih pravil v tej državi, razen pravil mednarodnega zasebnega prava te države.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Predlagana uredba določa izjemo od osnovnega pravila iz člena 46(1) in omogoča izbiro prava v povezavi s katerim koli računom, ki se uporablja za poravnavo v sistemu poravnave vrednostnih papirjev. Pojem sistem poravnave vrednostnih papirjev je opredeljen kot formalni dogovor, ki ga ureja pravo države članice, ki ga izberejo udeleženci (3). Ker lahko udeleženci izberejo pravo, ki se uporablja za sistem poravnave vrednostnih papirjev, je torej pravo, ki ureja sistem poravnave vrednostnih papirjev, iz člena 46(2) predlagane uredbe, predmet izbire in lahko ni isto kot pravo kraja, kjer ima sedež CDD. S tem se ustvarja pravna negotovost glede prava, ki se uporablja v zvezi z vrednostnimi papirji, ki se poravnavajo prek računov pri CDD. Namen spremembe je, da se omeji obseg izbire prava in pri tem upošteva nekatere posebne primere, kjer pravo države članice, v kateri se vodijo računi, ni isto kot pravo, ki določa pravila sistema poravnave vrednostnih papirjev. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 36 |
|||||||||||||||||
|
Člen 52(2) |
|||||||||||||||||
|
„2. […] Po podrobni oceni učinka, preveritvi zadevnih podjetij in upoštevanju mnenj EBA, ESMA in ECB Komisija sprejmeizvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 66. Komisija poda razloge za izvedbeni sklep. […]“ |
„2. […] Po podrobni oceni učinka, posvetovanju z zadevnimi CDD ter upoštevanju mnenj EBA, ESMA, ECB in nadzornih organov in ocene ESRB Komisija sprejme izvedbeni sklep v skladu s postopkom iz člena 66. Komisija poda razloge za izvedbeni sklep. […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo S spremembo se pojasnjuje, da so zadevna podjetja CDD, in da tudi ESRB predloži svojo oceno Komisiji. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 37 |
|||||||||||||||||
|
Člen 52(3) |
|||||||||||||||||
|
„3. CDD, ki načrtuje poravnavo denarnega dela celotnega sistema poravnave vrednostnih papirjev ali njegovega dela v skladu s členom 37(2) te uredbe, mora pridobiti dovoljenje, da za to imenuje kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z naslovom II Direktive 2006/48/ES, razen če pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe z razpoložljivimi dokazi dokaže, da se izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji tveganj iz člena 57(3) in (4) te uredbe ni dovolj zmanjšala. V tem primeru lahko pristojni organ iz člena 53(1) zahteva, da CDD imenuje več kot eno kreditno institucijo. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posrednice za poravnavo.“ |
„3. CDD, ki načrtuje poravnavo denarnega dela celotnega sistema poravnave vrednostnih papirjev ali njegovega dela v skladu s členom 37(2) te uredbe, mora pridobiti dovoljenje, da za to imenuje kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu z naslovom II Direktive 2006/48/ES, razen če pristojni organ iz člena 53(1) te uredbe z razpoložljivimi dokazi dokaže, da se izpostavljenost ene kreditne institucije koncentraciji tveganj iz člena 57(3) in (4) te uredbe ni dovolj zmanjšala. V tem primeru lahko pristojni organ iz člena 53(1) zahteva, da CDD imenuje več kot eno kreditno institucijo. Imenovane kreditne institucije se štejejo kot posredniki za poravnavo, kakor je opredeljeno v členu 2(d) Direktive 98/26/ES.“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se pojasni, da je treba imenovano kreditno institucijo šteti kot posrednika za poravnavo v smislu Direktive 98/26/ES za denarni del transakcij z vrednostnimi papirji, s čimer se zagotovi dokončnost nalogov za prenos, ki se nanašajo na ta denarni del. |
|||||||||||||||||
|
Sprememba 38 |
|||||||||||||||||
|
Člen 53(5) |
|||||||||||||||||
|
„5. ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica predložiti pristojnemu organu. […]“ |
„5. ESMA v tesnem sodelovanju s članicami ESCB in EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD vlagateljica predložiti pristojnemu organu. […]“ |
||||||||||||||||
|
Pojasnilo Namen spremembe je, da se v pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz člena 53(5) vključi EBA, saj se vsebina teh standardov nanaša na informacije o kreditnih institucijah. |
|||||||||||||||||
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.
(2) Glej zlasti Direktivo 98/26/ES, ki govori o zakonodaji, ki ureja sistem, in ne o zakonodaji, ki se uporablja za sistem.
(3) V tej zvezi glej člen 2 Direktive 98/26/ES, ki govori o zakonodaji, ki ureja sistem, in ne o zakonodaji, ki se uporablja za sistem.