EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 52008HB0009
Recommendation for a Council Regulation amending Regulation (EC) No 2533/98 concerning the collection of statistical information by the European Central Bank (ECB/2008/9)
Priporočilo za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB/2008/9)
Priporočilo za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB/2008/9)
UL C 251, 3.10.2008, str. 1–5
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
3.10.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 251/1 |
Priporočilo za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke
(ECB/2008/9)
(2008/C 251/01)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. UVOD
Svet Evropske unije je 23. novembra 1998 sprejel Uredbo (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (ECB) (1). Zdaj bi veljalo razmisliti o številnih spremembah, ki bi Uredbo (ES) št. 2533/98 ohranile kot učinkovit instrument za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) glede zbiranja statističnih informacij.
ECB je pred tem v skladu s členom 107(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Svetu predložila Priporočilo ECB/1998/10 za Uredbo Sveta (ES) o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (2). Zato je pri uvedbi predlaganih sprememb Uredbe (ES) št. 2533/98 primerno slediti istemu postopku.
2. PRIPOMBE K ČLENOM
Člen 1
Splošno sklicevanje na naloge ESCB
Člen 5.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) določa, da Svet opredeli fizične in pravne osebe, ki so obvezane poročati. Člen 5.1 Statuta ESCB in člen 2(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določata, da ECB lahko zbira statistične podatke, potrebne za izvajanje nalog ESCB. Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa referenčno poročevalsko populacijo, od katere ECB zbira te statistične informacije, in našteva posebne statistične namene, za katere se te statistične informacije lahko zbirajo. Vendar pa se podatki vse pogosteje zbirajo le enkrat in za več statističnih namenov, da bi se tako čim bolj zmanjšalo breme poročanja. Posledično je neposredna povezava med referenčno poročevalsko populacijo in posameznimi vrstami statističnih podatkov postala neučinkovita, te določbe pa je treba spremeniti.
Ne glede na to splošno sklicevanje na naloge ESCB ECB priporoča, da se določi okviren seznam statističnih namenov, za katere se statistični podatki lahko zbirajo od referenčne poročevalske populacije. Ti bi vključevali naslednje:
— |
„denarna in finančna statistika“: ta pojem je primernejši od zdaj uporabljenega „denarna in bančna statistika“, glede na integracijo finančnih trgov in vse večjo kompleksnost finančnih instrumentov, |
— |
„statistika plačil in plačilnih sistemov“: namesto „statistike plačilnih sistemov“, s čimer bi pojasnili, da nameni, za katere se lahko zbirajo statistični podatki, vključujejo podatke o plačilih kot del statistike plačilnih sistemov. Člen 105(2) Pogodbe daje ESCB pooblastilo, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. V tem kontekstu so celovite informacije, tako o plačilnih infrastrukturah kot tudi o plačilih, izvedenih preko teh infrastruktur, potrebne za oblikovanje politik ECB, vključno s pregledom nad temi tržnimi infrastrukturami, |
— |
„statistika plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb“, |
— |
„statistika finančne stabilnosti“: člen 105(5) Pogodbe določa, da ESCB prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema, kar lahko zahteva zbiranje makrobonitetnih statističnih podatkov. |
Prilagoditev referenčne poročevalske populacije
Finančni trgi postajajo vse bolj kompleksni, z vse večjo prepletenostjo finančnih transakcij in bilančnih pozicij različnih kategorij finančnih posrednikov, kot so denarne finančne institucije, zavarovalne družbe in družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev. To pa lahko povzroči, da bo ECB zahtevala primerljive, pogoste in pravočasne statistične podatke za te podsektorje, tako da bi lahko nadaljevala z izvajanjem svojih nalog. Zato bi moralo biti ECB omogočeno, da zbira potrebne statistične informacije, če koristi tega odtehtajo stroške in če teh informacij že ne zbirajo drugi organi. Posledično mora zdaj referenčna poročevalska populacija obsegati sektor finančnih družb kot celoto. Ta mora vključevati zlasti zavarovalne družbe in pokojninske sklade (ZDPS), ki po finančnih sredstvih predstavljajo drugi največji podsektor finančnih družb v euroobmočju. Poleg tega bosta vse večje zavedanje finančnih posledic dolgega življenja in splošni premik h kapitalskim pokojninskim sistemom verjetno bistveno povečala pomen podsektorja ZDPS pri oblikovanju politik ECB. Hkrati te institucije upravljajo svoje portfelje veliko bolj aktivno kot v preteklosti, kar še dodatno povečuje njihov pomen za denarno politiko.
Poleg tega imajo izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti pomembno vlogo na finančnih trgih in v odnosih z drugimi finančnimi podsektorji. Zato je pomembno, da je možno zbirati statistične podatke tudi od teh institucij, če se to oceni kot potrebno.
Končno, ta uredba bi se lahko glede na prihajajoče spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3) nanjo sklicevala dinamično.
Prehodne ureditve, ki naj postanejo stalne
Poročanje o stanjih po državah euroobmočja in s tem povezanih transakcijah bi moralo biti trajno dovoljeno. To je potrebno za pripravo visokokakovostnih plačilne bilance in finančnih računov za euroobmočje. Sedanji pravni okvir je vzpostavil takšno poročanje za prehodno obdobje prvih let obstoja enotne valute. Vendar pa izkušnje kažejo, da takšno poročanje ostaja nujno potrebno, da bi se lahko premagale omejitve v sistemih zbiranja podatkov in čim bolj zmanjšalo breme poročanja.
Statistična načela
Uredba (ES) št. 2533/98 bi se morala sklicevati na statistična načela, ki urejajo razvoj, pripravo in razširjanje statističnih podatkov za izvajanje nalog ESCB. Trenutno niti člen 5 Statuta ESCB niti Uredba (ES) št. 2533/98 ne govorita o statističnih načelih, člen 285(2) Pogodbe, ki ureja statistiko evropskega statističnega sistema (ESS), pa izrecno določa načela, ki urejajo pripravo statistike Skupnosti (4). Z vključitvijo statističnih načel ESCB v Uredbo (ES) št. 2533/98 bi bilo pojasnjeno, da so statistične dejavnosti ESCB urejene po teh načelih. S tem bi se tudi poudarilo, da evropska statistična skupnost deli enaka temeljna prepričanja, čeprav je oblikovana na podlagi dveh vzporednih sistemov in struktur upravljanja.
Določbe o zaupnosti
Izmenjava zaupnih informacij znotraj ESCB
Da bi se breme poročanja čim bolj zmanjšalo, da bi se podatki zbirali le enkrat ter da bi se zagotovila visoka kakovost pripravljenih statistik in pravilno opravljanje nalog ESCB, je treba okrepiti izmenjavo zaupnih statističnih informacij znotraj ESCB. Poleg tega je za prenos zaupnih informacij med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) ter med NCB potrebna pravna jasnost. V ta namen bi moral biti tak prenos zaupnih statističnih informacij, zbranih na podlagi člena 5 Statuta ESCB, mogoč pod pogojem, da je to potrebno za izvajanje nalog ESCB ali za učinkovit razvoj, pripravo ali razširjanje statistike ali za izboljšanje njihove kakovosti. Iz istega razloga bi bilo treba kar najbolj uporabiti tudi informacije, ki so že na voljo, ne glede na namen, za katerega so bile prvotno zbrane, in ob varovanju njihove zaupnosti, če se to zahteva. Dejansko informacije postanejo statistične informacije, če se uporabijo za urejanje statistike, ne glede na namen, za katerega so bile prvotno zbrane.
Izmenjava zaupnih informacij med ESCB in ESS
Treba je okrepiti izmenjavo zaupnih informacij med ESCB in ESS, da bi čim bolj zmanjšali breme poročanja, za učinkovit razvoj, pripravo ali razširjanje evropske statistike oziroma za izboljšanje njene kakovosti. Ta izmenjava mora biti organizirana, tako da bi se ohranilo zaupanje poročevalskih enot v varovanje zaupnih informacij. V Uredbo (ES) št. 2533/98 in predlagano uredbo o evropski statistiki bi bilo treba vstaviti zrcalne določbe, ki bi omogočile to izmenjavo zaupnih informacij med ESS in ESCB. Uporabiti bi bilo treba naslednja vodilna načela:
1. |
zaupni podatki se med ESCB in ESS lahko izmenjujejo, če je to potrebno za zmanjšanje bremena poročanja ali za učinkovit razvoj, pripravo ali razširjanje evropske statistike ali za izboljšanje njene kakovosti; |
2. |
zaupni podatki bi se morali izmenjavati med ESCB in ESS le za statistične namene: to pomeni izključno za urejanje statistike na področjih iz njune pristojnosti; |
3. |
izmenjani zaupni podatki morajo biti zavarovani pred nezakonitim razkritjem; |
4. |
ESCB in ESS bi morala obvestiti poročevalske enote, da si lahko izmenjujeta zaupne podatke; |
5. |
zaradi jasnosti bi se morali pri izmenjavi zaupnih podatkov med ESCB in ESS uporabljati enotni ukrepi za varovanje zaupnosti. Ti varovalni ukrepi so določeni v členu 19 Uredbe (ES) št. (XX) o evropski statistiki. |
Predlagani pravni okvir ne vpliva na kakršne koli sporazume na nacionalni ravni o izmenjavi tistih zaupnih statističnih informacij, ki jih to priporočilo ne zajema.
Cilj novih določb o zaupnosti je preslikati ustrezne določbe, izpostavljene v Mnenju ECB CON/2007/35 z dne 14. novembra 2007 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki (5), tako da bi se enak mehanizem prenosa uporabljal za prenos podatkov od ESS do ESCB in od ESCB do ESS.
Dostop do zaupnih statističnih informacij, ki jih ni mogoče neposredno identificirati, za raziskovalne namene
Dostop do zaupnih statističnih informacij, ki ne omogočajo neposredne identifikacije, je vse bolj potreben za raziskovalne namene, na primer za analiziranje in razumevanje gibanj znotraj sektorjev in po državah. Sedanji pravni okvir določa večinoma decentraliziran dostop znanstvenoraziskovalnih organov do teh statističnih informacij na nacionalni ravni. Zato ga je treba dopolniti s primernim pravnim okvirjem na ravni ESCB, ki bi omogočal, da se znanstvenoraziskovalnim organom odobri dostop do takih informacij, ob ohranitvi strogega varovanja zaupnosti.
Priporočilo za:
„UREDBO SVETA
o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju ‚Statut‘) ter zlasti njegovega člena 5.4,
ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke (ECB),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju mnenja Komisije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. (XX) Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki,
v skladu s postopkom, določenim v členu 107(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in v členu 42 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (6) je ključen sestavni del pravnega okvira, ki podpira naloge zbiranja statističnih informacij, ki jih izvaja ECB ob pomoči nacionalnih centralnih bank. ECB se je dosledno opirala nanjo pri izvajanju in spremljanju usklajenega zbiranja statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). |
(2) |
Da bi ohranili Uredbo (ES) št. 2533/98 kot učinkovit instrument ECB za izvajanje nalog ESCB glede zbiranja statističnih informacij in zagotovili, da bodo ECB še naprej na voljo statistične informacije potrebne kakovosti, ki bodo pokrivale celoten nabor nalog ESCB, je bistveno pregledati obseg zahtev za poročanje, ki jih nalaga ta uredba. V tem kontekstu je treba nameniti pozornost ne samo opravljanju nalog ESCB in njegovi neodvisnosti, ampak tudi statističnim načelom, ki so določena s to uredbo. |
(3) |
Uredbo (ES) št. 2533/98 je treba spremeniti tako, da bo ECB omogočila zbiranje statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog ESCB, dodeljenih s Statutom. Skladno s tem morajo nameni, za katere se statistične informacije lahko zbirajo, zajemati tudi urejanje makrobonitetne statistike, ki je potrebna za opravljanje nalog ESCB po členu 105(5) Pogodbe. |
(4) |
Obseg zahtev za poročanje, potreben za opravljanje nalog ESCB, bi moral upoštevati tudi strukturna gibanja finančnih trgov in obravnavati s tem povezane zahteve za statistične informacije, ki so bile v času sprejetja Uredbe (ES) št. 2533/98 manj očitne. Iz tega razloga je treba omogočiti zbiranje statističnih informacij od celotnega sektorja finančnih družb, zlasti od zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki po finančnih sredstvih predstavljajo drugi največji podsektor finančnih družb v euroobmočju. |
(5) |
Da bi bilo mogoče še naprej urejati dovolj kakovostno statistiko plačilne bilance, je treba pojasniti zahteve za poročanje, ki so postavljene v povezavi s podatki o vseh stanjih in transakcijah med rezidenti sodelujočih držav članic. |
(6) |
Raziskovalci vse bolj pogosto zahtevajo dostop do zaupnih statističnih informacij, ki ne omogočajo neposredne identifikacije, da bi lahko analizirali in razumeli gibanja znotraj sektorjev in po državah. Zato je pomembno ECB in NCB omogočiti, da znanstvenoraziskovalnim organom odobrijo dostop do takih podrobnih statističnih informacij na ravni ESCB, ob ohranitvi strogega varovanja zaupnosti. |
(7) |
Da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja za poročevalske enote ter omogočilo učinkovit razvoj, pripravo in razširjanje visokokakovostne statistike in pravilno opravljanje nalog ESCB, je treba za urejanje statistike omogočiti čim večjo uporabo obstoječih informacij, vključno z izmenjavo zaupnih statističnih informacij znotraj ESCB. |
(8) |
Poleg tega je pomembno zagotoviti tesno sodelovanje med ESCB in evropskim statističnim sistemom (ESS) in zlasti spodbujati izmenjavo zaupnih podatkov med obema sistemoma za statistične namene, v luči člena 285 Pogodbe in člena 5 Statuta. |
(9) |
Evropsko statistiko razvijata, pripravljata in razširjata tako ESCB kot ESS in tako bo tudi v prihodnje, a vsak na podlagi ločenega pravnega okvira, ki odraža njuni strukturi upravljanja. Ta uredba bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Uredbo (ES) št. (XX) – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 2533/98 se spremeni, kot sledi:
1. |
Člen 1(4) se spremeni, kot sledi: Besede ‚v Prilogi A‘ se nadomestijo z besedami ‚v Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti‘. |
2. |
Člen 2 se spremeni, kot sledi:
|
3. |
Člen 3 se spremeni, kot sledi:
|
4. |
Člen 8 se spremeni, kot sledi:
|
5. |
Prilogi A in B se črtata. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati (datum).
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“.
V Frankfurtu na Majni, 15. septembra 2008
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(2) UL C 246, 6.8.1998, str. 12.
(3) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.
(4) „Statistika Skupnosti“ je del „evropske statistike“ iz uvodnih izjav Uredbe (ES) št. (XX) o evropski statistiki.
(5) UL C 291, 5.12.2007, str. 1.
(6) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(7) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.