EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 52011AB0032
Opinion of the European Central Bank of 7 April 2011 on a proposal for a Regulation establishing technical requirements for credit transfers and direct debits in euro (CON/2011/32)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. aprila 2011 o predlogu uredbe o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih (CON/2011/32)
Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. aprila 2011 o predlogu uredbe o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih (CON/2011/32)
UL C 155, 25.5.2011, str. 1–9
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
25.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 155/1 |
MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 7. aprila 2011
o predlogu uredbe o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih
(CON/2011/32)
2011/C 155/01
Uvod in pravna podlaga
Evropska centralna banka (ECB) je dne 28. januarja 2011 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvajanju tehničnih zahtev za kreditne prenose in neposredne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).
Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na temeljno nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov, kakor je navedeno v četrti alinei člena 127(2) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.
Splošne pripombe
ECB pozdravlja in podpira predlog Evropske komisije, da se določijo končni datumi za prehod na kreditne prenose enotnega območja plačil v eurih (SEPA) in neposredne bremenitve SEPA z uredbo Unije. ECB in Eurosistem sta že večkrat opozorila, da je treba določiti ambiciozne, a realistične končne datume za prehod na kreditne prenose SEPA in neposredne bremenitve SEPA, če se želi unovčiti vse koristi SEPA. Čeprav so možne koristi projekta SEPA precejšnje, ni mogoče trditi, da je bil pristop, ki se trenutno uporablja in ga vodi predvsem trg sam, v celoti uspešen. Prevladujoča negotovost na trgu, ki so jo povzročile na splošno težke gospodarske razmere, neugodnosti za prve ponudnike v mrežni dejavnosti ter dvojni stroški zaradi vzporednega vzdrževanja plačilnih sistemov SEPA in starih plačilnih sistemov so razlogi, zaradi katerih so mnogi udeleženci na trgu, predvsem na strani ponudbe, pozvali k določitvi končnega datuma za prehod na SEPA s predpisom na ravni Unije. Splošno veljaven akt Unije, ki v celoti zavezuje in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, je zato nujen za uspešen prehod na SEPA, saj bi se projekt sicer soočil z resnim tveganjem, da ne uspe.
Posamezne pripombe
ECB je ob več priložnostih izpostavila potrebo po jasnih smernicah glede pristojbin za izmenjavo za neposredne bremenitve (2). Člena 6 in 7 Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (3) sta uvedla začasno privzeto pristojbino za izmenjavo za čezmejne neposredne bremenitve ter hkrati začasno odobrila nacionalne pristojbine za izmenjavo za neposredne bremenitve. Navedena člena se od 1. novembra 2012 ne bosta več uporabljala; da bi se izognili pravni praznini, ki bi ovirala prehod na neposredne bremenitve SEPA, je pomembno, da se vzpostavi dolgoročna rešitev glede pristojbin za izmenjavo za neposredne bremenitve. Člen 6 predlagane uredbe o pristojbinah za izmenjavo za neposredne bremenitve prispeva k doseganju takšne pravne varnosti.
Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.
V Frankfurtu na Majni, 7. aprila 2011
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) COM(2010) 775 konč.
(2) Glej Joint statement by the European Commission and the European Central Bank clarifying certain principles underlying a future SEPA direct debit (SDD) business model, marec 2009, in Enotno območje plačil v eurih, sedmo poročilo o napredku, iz teorije v prakso, oktober 2010, stran 17, oboje dostopno na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu
(3) UL L 266, 9.10.2009, str. 11.
PRILOGA
Predlagane spremembe besedila
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Spremembe, ki jih predlaga ECB (1) |
||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||
|
Prvi stavek uvodne izjave 2 predlagane uredbe |
|||||||||
|
„Uspeh SEPA je zelo pomemben v ekonomskem, monetarnem in političnem kontekstu.“ |
“Uspeh SEPA je zelo pomemben v ekonomskem in političnem kontekstu.“ |
||||||||
|
Pojasnilo SEPA je pomembna v ekonomskem in političnem kontekstu, nima pa vloge v denarni politiki; zato je treba besedo „monetarnem“ črtati. |
|||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||
|
Tretji in nov četrti stavek uvodne izjave 6 predlagane uredbe |
|||||||||
|
„Denarna nakazila, notranje obdelana plačila, plačilne transakcije velikih vrednosti med ponudniki plačilnih storitev in plačila prek mobilnih telefonov ne bi smeli spadati pod omenjena pravila, saj te plačilne storitve niso primerljive s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami.“ |
„Denarna nakazila, notranje obdelana plačila, plačilne transakcije velikih vrednosti med ponudniki plačilnih storitev in plačila prek mobilnih telefonov ne bi smeli spadati pod omenjena pravila, saj te plačilne storitve niso primerljive s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami, kakor so opredeljeni v tej uredbi. Tudi plačilne transakcije, ki se obdelujejo in poravnavajo prek sistemov za plačila velikih vrednosti, ne bi smele spadati v področje uporabe te uredbe.“ |
||||||||
|
Pojasnilo ECB predlaga, da se doda besedilo „kakor so opredeljeni v tej uredbi“, s čimer bi se pojasnilo sporočilo, da denarna nakazila, notranje obdelana plačila itd. niso kreditni prenosi in neposredne bremenitve v smislu predlagane uredbe. Za pojasnilo k novemu četrtemu stavku, ki ga predlaga ECB, glej spremembo 5. |
|||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||
|
Drugi stavek uvodne izjave 9 predlagane uredbe |
|||||||||
|
„Da bi vzpostavili integriran trg elektronskih plačilnih sistemov v eurih, je nujno, da obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne ovirajo tehnične prepreke in da je izvedena na podlagi shem, katerih osnovna pravila so upoštevana s strani večine ponudnikov plačilnih storitev iz večine držav članic in so enaka za čezmejne in izključno nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo.“ |
„Da bi vzpostavili integriran trg elektronskih plačilnih sistemov v eurih, je nujno, da obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne ovirajo tehnične prepreke in da je izvedena na podlagi shem, katerih osnovna pravila so upoštevana s strani večine ponudnikov plačilnih storitev iz večine držav članic, katerih valuta je euro, in so enaka za čezmejne in izključno nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Interoperabilnost je bistvena za zagotovitev, da se bodo lahko plačila učinkovito obdelovala znotraj celotne Unije. Dvojne zahteve v uvodni izjavi 9 in členu 4(1) predlagane uredbe, tj. veljavnost pravil na nacionalni in čezmejni ravni ter zahtevana večinska udeležba, so pomembni ukrepi, ki zagotavljajo, da bodo plačilne sheme postale vseevropske. Vendar pa, ob upoštevanju razvoja novih plačilnih storitev, pristopa ponudnikov plačilnih storitev iz držav članic, katerih valuta ni euro, morda ni treba šteti za prioriteto, glede na majhno število transakcij v eurih v nekaterih od teh držav članic. Zato se predlaga, da se pogoj v členu 4(1)(b) (glej spremembo 14) in skladno s tem uvodna izjava 9 omejita na večino ponudnikov plačilnih storitev v večini držav članic, katerih valuta je euro. S tem bi se na eni strani izognili nepremagljivim oviram ob uvedbi inovativnih storitev kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ter na drugi strani zagotovili vseevropski značaj. |
|||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||
|
Prvi stavek uvodne izjave 16 predlagane uredbe |
|||||||||
|
„V nekaterih državah članicah že obstajajo nekateri plačilni instrumenti, ki so v osnovi kreditni prenosi oziroma neposredne bremenitve, ki pa imajo zelo specifične funkcionalnosti, pogosto iz zgodovinskih ali pravnih razlogov.“ |
„V nekaterih državah članicah že obstajajo nekateri plačilni instrumenti, ki so uvrščeni med kreditne prenose oziroma neposredne bremenitve, ki pa imajo zelo specifične funkcionalnosti, pogosto iz zgodovinskih ali pravnih razlogov.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Namen tega predloga je, da se pojasni, da so nekateri obstoječi plačilni instrumenti uvrščeni med kreditne prenose ali neposredne bremenitve, ne glede na svoje zelo specifične funkcije. |
|||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||
|
Člen 1(2)(b) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„2. Ta uredba se ne uporablja za: […]
|
„2. Ta uredba se ne uporablja za: […]
|
||||||||
|
Pojasnilo Plačila, izvedena prek sistemov za plačila velikih vrednosti, niso nikoli sodila v okvir SEPA, zato bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe predlagane uredbe. Predlagana uredba bi se morala zato jasno osredotočati na množična plačila malih vrednosti, saj bi bil za vključitev sistemov za plačila velikih vrednosti zaradi zelo različnih ravni storitev potreben ločen, kompleksnejši akt Unije. Glede na kompleksnost sistemov za plačila velikih vrednosti, tehnične izzive, s katerimi bi se ob takšnem prehodu soočila bančna panoga, in dejstvo, da plačila malih vrednosti, ki se poravnajo v sistemih za plačila velikih vrednosti, predstavljajo manj kakor 1 % skupnega števila plačil malih vrednosti v euroobmočju, se ECB takšen akt Unije ne zdi potreben. Vendar pa ECB in nacionalne centralne banke (NCB) v svoji vlogi po četrti alinei člena 3.1 in členu 22 Statuta ESCB kot upravljavci komponent transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2) trenutno menijo, da je uvedba standardov XML ISO20022 v sistemu TARGET2 strateškega pomena. |
|||||||||
|
Sprememba 6 |
|||||||||
|
Člen 1(2)(c) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„2. Ta uredba se ne uporablja za: […]
|
„2. Ta uredba se ne uporablja za: […]
|
||||||||
|
Pojasnilo ECB se strinja, da je treba kartična plačila in dvige gotovine izvzeti iz predlagane uredbe; vendar pa imajo kartična plačila, z izjemo dvigov gotovine s plačilnega računa, vedno za posledico kreditni prenos ali neposredno bremenitev v dobro ali v breme plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN. Poleg tega kartična plačila tudi niso zajeta v oceni učinkov s strani Komisije, priloženi predlagani uredbi, iz česar sledi, da so zunaj področja uporabe predlagane uredbe. V skladu s tem ECB predlaga, da se navedbe o uporabi BBAN in IBAN črtajo v izogib razlagi, da so kartična plačila dejansko vključena v predlagano uredbo, kar je v nasprotju z osnovnim namenom te določbe. |
|||||||||
|
Sprememba 7 |
|||||||||
|
Člen 1(4) predlagane uredbe (novo) |
|||||||||
|
Ni obstoječega besedila. |
„4. Ta uredba se ne uporablja za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, kadar delujejo kot denarni organi ali drugi javni organi.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Dejavnosti, ki jih ECB ali nacionalna centralna banka opravlja v skladu s četrto alineo člena 127(2) Pogodbe in členom 3 Statuta ESCB, bi morale biti izključene iz področja uporabe predlagane uredbe zaradi neodvisnosti centralne banke (glej člen 130 Pogodbe). Zato ECB predlaga, da se v predlagano uredbo vstavi enaka izjema, kot jo vsebuje člen 1(1)(e) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (2) . |
|||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||
|
Člen 2 predlagane uredbe (nova opredelitev) |
|||||||||
|
Ni obstoječega besedila. |
„ ‚plačilna kartica‘ pomeni napravo, ki plačniku omogoča (i) izvajanje plačilnih transakcij na napravi, ki sprejema kartice, ali na daljavo, vključno prek pošte, telefona ali interneta; ali (ii) dostop do gotovine na bankomatu“ |
||||||||
|
Pojasnilo ECB razume, da je namen člena 1(2)(c) predlagane uredbe, da se iz področja uporabe izključijo tradicionalne kartične transakcije, vključijo pa se transakcije, pri katerih se plačilna kartica uporabi predvsem za identifikacijo plačnika, ko odredi transakcijo z neposredno bremenitvijo ali kreditnim prenosom. Ker se večina kartičnih transakcij na koncu poravna s transakcijo s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo, bi bilo mogoče obstoječe besedilo razlagati, kakor da vključuje tudi kartične transakcije na splošno. Za zagotovitev pravne varnosti ECB predlaga, da se uvede opredelitev plačilne kartice in preoblikuje člen 7(2) predlagane uredbe, tako da bo omogočal oprostitev za transakcije z neposredno bremenitvijo, ki se odredijo s kartico na prodajnem mestu (glej spremembo 17). Poleg tega člen 1(2)(c) predlagane uredbe iz področja uporabe izključuje plačilne transakcije s plačilno kartico, ne da bi slednjo opredelil. |
|||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||
|
Člen 2 predlagane uredbe (nova opredelitev) |
|||||||||
|
Ni obstoječega besedila. |
„ ‚sistemi za plačila velikih vrednosti‘ pomenijo plačilne sisteme, katerih glavni namen je obdelava, kliring in/ali poravnava posamičnih plačilnih transakcij, ki imajo visoko prioriteto in so večinoma velikih vrednosti“ |
||||||||
|
Pojasnilo Predlagani novi člen 1(2)(b) predlagane uredbe (glej spremembo 5) vsebuje pojem “sistemi za plačila velikih vrednosti“, ki bi ga bilo treba opredeliti. |
|||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||
|
Člen 2 predlagane uredbe (nova opredelitev) |
|||||||||
|
Ni obstoječega besedila. |
„ ‚sistemi za plačila malih vrednosti‘ pomenijo plačilne sisteme, katerih glavni namen je obdelava, kliring in/ali poravnava plačilnih transakcij, ki so združene za pošiljanje ter so večinoma majhnih vrednosti in imajo nizko prioriteto“ |
||||||||
|
Pojasnilo Člen 4(2) predlagane uredbe uvaja koncept interoperabilnosti plačilnih sistemov, ki se mora uporabljati samo za sisteme za plačila malih vrednosti (glej spremembo 15). Glede na to je treba pojem „sistemi za plačila malih vrednosti“ opredeliti. |
|||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||
|
Člen 2(1) predlagane uredbe |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Ker kreditni prenos zahteva konkretno dejanje, ki je več kakor zgolj privolitev na strani plačnika, bi bilo treba to opredelitev natančneje oblikovati. |
|||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||
|
Člen 2(2) predlagane uredbe |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Za zagotovitev skladnosti z drugimi upoštevnimi sekundarnimi akti Unije in zaradi pravne varnosti se predlaga, da se opredelitev „neposredne bremenitve“ v predlagani uredbi uskladi z opredelitvama, ki ju vsebujeta člen 2(14) Uredbe (ES) št. 924/2009 in člen 4(28) Direktive 2007/64/ES. |
|||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||
|
Člen 2(7) predlagane uredbe |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Za zagotovitev skladnosti z drugimi upoštevnimi sekundarnimi predpisi Unije in zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredelitev „plačilne sheme“ v predlagani uredbi uskladiti z opredelitvijo „sistema neposredne bremenitve“, ki jo vsebuje člen 2(15) Uredbe (ES) št. 924/2009, ob upoštevanju skupnih elementov sheme, ki jih vsebujeta obe opredelitvi. |
|||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||
|
Člen 4(1) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„1. Ponudniki plačilnih storitev izvajajo kreditne prenose in neposredne bremenitve v okviru plačilne sheme, pri kateri so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
„1. Ponudniki plačilnih storitev izvajajo kreditne prenose in neposredne bremenitve v okviru plačilne sheme, pri kateri so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnilo k spremembi 3. |
|||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||
|
Člen 4(2) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„2. Plačilni sistemi in, kadar je primerno, plačilne sheme morajo biti tehnično interoperabilni s pomočjo uporabe standardov, razvitih s strani mednarodnih ali evropskih organov za standardizacijo.“ |
„2. Sistemi za plačila malih vrednosti morajo biti tehnično interoperabilni s pomočjo uporabe standardov, razvitih s strani mednarodnih ali evropskih organov za standardizacijo.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Člen 4(2) predlagane uredbe zahteva tehnično interoperabilnost plačilnih sistemov in plačilnih shem (kadar je primerno), ne da bi določno opredelil, kaj takšna tehnična interoperabilnost pomeni. Najprimerneje bi bilo oblikovati natančnejše besedilo, ki bi pojasnjevalo pomen pojma. V odsotnosti tega ECB predlaga, da se črta omemba plačilnih shem, saj se tehnična interoperabilnost med temi shemami ne zdi operativno izvedljiva. Kar je pomembnejše, sistemi za plačila malih vrednosti in sistemi za plačila velikih vrednosti imajo zelo različne značilnosti z vidika obdelave, kliringa in poravnave, ne glede na to, da se lahko obe vrsti sistemov uporabljata za obdelavo plačilnih transakcij malih vrednosti. Na splošno sistemi za plačila malih vrednosti uporabljajo sisteme za plačila velikih vrednosti za poravnavo svojih saldov. Moralo bi biti jasno, da se interoperabilnost lahko pričakuje samo med istovrstnimi plačilnimi sistemi. Zahteva po interoperabilnosti med sistemi za plačila malih vrednosti in sistemi za plačila velikih vrednosti ne bi zgolj sprožila vprašanja glede sorazmernosti, saj plačila malih vrednosti, obdelana prek sistemov za plačila velikih vrednosti, kot sta sistema TARGET2 in EURO1, predstavljajo manj kakor 1 % skupnega števila plačil malih vrednosti v euroobmočju, ampak bi lahko imela tudi neželene stranske učinke z vidika tveganj in stabilnosti. |
|||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||
|
Člen 5(1) in (2) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„1. Najkasneje [vstavite konkretni datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] bodo kreditni prenosi izvrševani v skladu s tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 2 Priloge. 2. Najkasneje [vstavite konkretni datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] bodo neposredne bremenitve izvrševane v skladu s členom 6 in tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 3 Priloge.“ |
„1. Najkasneje do 31. januarja 2013 bodo kreditni prenosi izvrševani v skladu s tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 2 Priloge. 2. Najkasneje do 31. januarja 2014 bodo neposredne bremenitve izvrševane v skladu s členom 6 in tehničnimi zahtevami iz točk 1 in 3 Priloge.“ |
||||||||
|
Pojasnilo ECB se strinja, da bi morale zahteve za kreditne prenose in neposredne bremenitve začeti veljati v precej kratkem obdobju, zlasti glede na to, da so bili kreditni prenosi SEPA uvedeni januarja 2008, neposredne bremenitve SEPA pa novembra 2009. Ob upoštevanju potrebe plačilne panoge po dovolj dolgih obdobjih za izvedbo ECB predlaga določitev konkretnega datuma, ki bi bil za kreditne prenose po možnosti konec januarja 2013, za neposredne bremenitve pa konec januarja 2014. |
|||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||
|
Člen 7(2) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„2. Države članice lahko pristojnim organom dovolijo oprostitev vseh ali le nekaterih zahtev, določenih v odstavkih 1, 2 in 3 člena 5 do [vstavite konkretni datum 60 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] za tiste plačilne transakcije, ki so se začele s plačilom s plačilno kartico na prodajnem mestu in katerih rezultat je neposredna bremenitev plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN.“ |
„2. Države članice lahko pristojnim organom dovolijo oprostitev vseh ali le nekaterih zahtev, določenih v členu 5(1) do (3), do [vstavite konkretni datum 60 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] za tiste plačilne transakcije, ki so se začele s plačilom s plačilno kartico na prodajnem mestu in katerih rezultat je transakcija z neposredno bremenitvijo .“ |
||||||||
|
Pojasnilo Glej pojasnili k spremembi 8 in spremembi 20. |
|||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||
|
Člen 12(1) predlagane uredbe |
|||||||||
|
„1. Komisiji se za nedoločen čas podelijo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(4). Člen 15 se uporablja, kadar to zahtevajo nujni razlogi.“ |
„1. Komisiji se za nedoločen čas podelijo pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz člena 5(4). Komisija pripravi osnutke delegiranih aktov v tesnem sodelovanju z Eurosistemom in, kjer je primerno, z drugimi članicami ESCB ter po posvetovanju s ponudniki storitev in predstavniki uporabnikov. Člen 15 se uporablja, kadar to zahtevajo nujni razlogi.“ |
||||||||
|
Pojasnilo Da ne bi ovirali razvoja novih in inovativnih plačilnih instrumentov, je najpomembnejše, da se lahko tehnične zahteve, določene v delegiranih aktih, nemoteno in učinkovito spremenijo. Komisija bi morala svoja delegirana pooblastila izvrševati v tesnem sodelovanju z Eurosistemom in, kjer je primerno, z drugimi članicami ESCB ter tudi na podlagi posvetovanja s plačilno panogo in drugimi deležniki, s čimer bi med drugim zagotovili, da bodo spremembe načrtovane ob upoštevanju poslovnih ciklov v plačilni panogi. |
|||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||
|
Točka 1(d) Priloge k predlagani uredbi |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Plačilne sheme ne bi smele biti omejene glede števila znakov, ki jih lahko omogočajo, zaradi česar se predlaga, da se 140 znakov določi kot najmanjše število. |
|||||||||
|
Sprememba 20 |
|||||||||
|
Točka 3(f) Priloge k predlagani uredbi |
|||||||||
|
|
||||||||
|
Pojasnilo Besedilo točke 3(f) Priloge k predlagani uredbi bi bilo mogoče napačno razlagati v smislu, da so obstoječa pooblastila, ki niso izrecno naslovljena tako na prejemnika plačila kakor tudi na plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, nična in jih je treba znova podpisati. Glede na ogromno število obstoječih pooblastil za neposredno bremenitev bi bilo to lahko zelo težko opravilo. Zato bi bilo treba v izogib kakršnemu koli morebitnemu dvomu pojasniti, da se soglasje plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev lahko da posredno prek prejemnika plačila. |
|||||||||
(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.