EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 52010AB0028

Mnenje Evropske centralne banke z dne 31. marca 2010 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (CON/2010/28)

UL C 103, 22.4.2010, str. 1–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

22.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 31. marca 2010

o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

(CON/2010/28)

2010/C 103/01

Evropska centralna banka (ECB) je dne 8. marca 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 479/2009 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj nacionalne centralne banke (NCB) pomagajo zbirati statistične podatke ali prispevajo k zbiranju statističnih podatkov po Uredbi Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (2). Poleg tega poročajo podatke o statistiki državnih financ ECB za namen opravljanja nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), navedenih v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošna pripomba

ECB podpira predlagano uredbo, ki predstavlja zelo pomemben korak k izboljšanju kakovosti statističnih podatkov, navedenih v Uredbi (ES) št. 479/2009.

Posamezne pripombe

ECB poudarja, da je zelo pomembno, da države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) dostop do vseh informacij, ki jih Komisija potrebuje pri ocenjevanju kakovosti podatkov. ECB tudi meni, da bi bilo zato koristno v člen 8(2) vključiti podrobnejši seznam od predlaganega, da se poveča jasnost in gotovost glede vrste informacij, ki se lahko zahtevajo. Moralo bi biti jasno, da ta seznam ni izčrpen.

V istem smislu ECB meni, da bi se z uvedbo nekaj primerov v člen 11(3) lahko pojasnilo, kdaj so potrebni metodološki obiski. Pogoste in obsežne spremembe podatkov, nenehni neobrazloženi popravki stanj in tokov ter nerešene težave glede metodoloških vprašanj so lahko razlog za zaskrbljenost in zato upravičujejo metodološki obisk, ki je po mnenju ECB odlično sredstvo za izboljšanje kakovosti podatkov. Seveda so lahko določbe Uredbe (ES) št. 479/2009 o teh obiskih in druge določbe s ciljem izboljšanja kakovosti podatkov resnično učinkovite samo, če se uporabljajo v celoti.

ECB poleg tega meni, da bi bilo treba opredelitev „javnofinančni primanjkljaj (presežek)“ v Uredbi (ES) št. 479/2009 uskladiti z mednarodnimi statističnimi standardi. Zato ECB predlaga, da se za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem uporabi primanjkljaj (B.9) iz nacionalnih računov, kakor v prvih letih tega postopka. To bi dodatno koristilo za povečanje preglednosti procesa poročanja, saj bi se z izključitvijo poravnav po dogovorih o zamenjavi in nestandardiziranih terminskih pogodbah o obrestni meri iz primanjkljaja, ki se uporablja v postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zmanjšala podvrženost podatkov o primanjkljaju manipulacijam s pomočjo zapletenih finančnih transakcij.

Poleg tega bi ECB za izboljšanje kakovosti podatkov rada zagotovila, da bo priprava načrtovanih podatkov temeljila na najnovejših dostopnih informacijah, ob uporabi mesečnih ali četrtletnih izidov, kadar so na voljo. V idealnem primeru bi bilo treba preverjati tudi kakovost teh načrtovanih podatkov.

Dodatno ECB meni, da bi bilo treba dati Komisiji več časa za oceno dejanskih podatkov, in bi podprla podaljšanje roka iz člena 14 za en teden na štiri tedne. Zaradi podaljšanja tega roka bi morale tudi države članice prej poslati podatke, da se ne motijo upravni procesi (vključno, na primer, s pripravo konvergenčnih poročil), kjer se ti podatki uporabljajo. Zato ECB predlaga, da se v prihodnosti roki za poročanje skrajšajo. Ker ECB razume, da je trenutno v obravnavi sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (3) (tj. programa posredovanja podatkov po Evropskem sistemu računov (ESR)), bi bilo treba ustrezne roke prilagoditi v izogib težavam z usklajenostjo.

Končno, ECB šteje za pomembno, da imajo nacionalni statistični organi dostop do potrebnih informacij za zagotovitev skladnosti sporočenih podatkov s členom 1 Uredbe (ES) št. 479/2009 in temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95.

Kadar ECB priporoča spremembe predlagane uredbe, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 31. marca 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2010) 53 konč.

(2)  UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

(3)  UL L 310, 30.11.1996, str. 1.


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 8(2) Uredbe (ES) št. 479/2009

Člen 8

„2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) čim prej zagotovijo dostop do vseh zahtevanih informacij za oceno kakovosti podatkov, vključno s statističnimi informacijami, kot so podatki iz nacionalnih računov, popisov, preglednic za sporočanje podatkov za postopek čezmernega primanjkljaja, dodatnih vprašalnikov in pojasnil v zvezi z uradnimi obvestili.

Obliko vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (v nadaljnjem besedilu OMFPS).“

Člen 8

„2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) čim prej zagotovijo dostop do vseh zahtevanih statističnih in proračunskih informacij za oceno kakovosti podatkov..

Statistične in proračunske informacije so zlasti:

(a)

podatki iz nacionalnih računov;

(b)

popisi;

(c)

preglednice za sporočanje podatkov za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)

dodatni vprašalniki in pojasnila, povezani s sporočili za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(e)

informacije, ki jih da splošna računovodska služba/ministrstvo za finance/ustrezni regionalni organ v zvezi z izvrševanjem državnega in regionalnega proračuna;

(f)

računi izvenproračunskih teles/neprofitnih organizacij in podobnih teles, ki so v nacionalnih računih del sektorja država;

(g)

računi skladov socialne varnosti;

(h)

raziskave lokalne države.

Obliko vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko ( OMFPS).“

Pojasnilo

V predlagani direktivi bi bilo treba opredeliti, da so zahtevane informacije lahko statistične ali proračunske narave, ter določiti primere kategorij teh informacij, da se poveča jasnost in preglednost.

Sprememba 2

Člen 11(3) Uredbe (ES) št. 479/2009

Člen 11

„3.   Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in preverjanju računov, ki upravičujejo sporočene dejanske podatke, in pripravi podrobnih sklepov glede kakovosti sporočenih podatkov, kakor to opredeljuje člen 8(1).

Metodološki obiski se izvajajo le v izjemnih primerih, kadar se jasno ugotovijo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov.“

Člen 11

„3.   Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in preverjanju računov, ki upravičujejo sporočene dejanske podatke, in pripravi podrobnih sklepov glede kakovosti sporočenih podatkov, kakor to opredeljuje člen 8(1).

Metodološki obiski se izvajajo le v izjemnih primerih, kadar se jasno ugotovijo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov, na primer ob pogostih in obsežnih spremembah podatkov, nenehnih neobrazloženih popravkih stanj in tokov ter nerešenih težavah glede metodoloških vprašanj.“

Pojasnilo

ECB predlaga, da na neizčrpen način opredeli, kaj pomenijo izjemni primeri, ko bi bil potreben metodološki obisk.


Sedanje besedilo

Spremembe, ki jih predlaga ECB

Sprememba 3

Člen 1(3) Uredbe (ES) št. 479/2009

„3.   ‚Javnofinančni primanjkljaj (presežek)’ pomeni neto zadolževanje (neto posojanje) (EDP B.9) sektorja‘ države v širšem smislu’ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95. Obresti, ki so del javnofinančnega primanjkljaja, so obresti (EDP D.41), kot so opredeljene v ESR 95.“

„3.   ‚Javnofinančni primanjkljaj (presežek)‘ pomeni neto zadolževanje (neto posojanje) ( B.9) sektorja ‚države v širšem smislu‘ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95. Obresti, ki so del javnofinančnega primanjkljaja, so obresti ( D.41), kot so opredeljene v ESR 95.“

Pojasnilo

Kakor je pojasnjeno v posameznih pripombah, ECB predlaga, da se izboljša preglednost procesa poročanja, tako da se za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem uporabi primanjkljaj iz nacionalnih računov (B.9).

Sprememba 4

Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 479/2009

„1.   Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.“

„1.   Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi ter mesečni in četrtletni izidi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.“

Pojasnilo

ECB meni, da bi se kakovost načrtovanih podatkov izboljšala, če bi se ti pripravljali na podlagi najnovejših dostopnih informacij.

Sprememba 5

Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 479/2009

„1.   Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje iz člena 3(1) ali po spremembah iz člena 6(1). Podatki se zagotovijo z objavo.“

„1.   Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v štirih tednih po rokih za poročanje iz člena 3(1) ali po spremembah iz člena 6(1). Podatki se zagotovijo z objavo.“

Pojasnilo

Da se Komisiji zagotovi več časa za ustrezno oceno kakovosti dejanskih podatkov, ki jih sporočijo države članice, želi ECB predlagati rahlo podaljšanje roka.

Sprememba 6

Člen 16(1) Uredbe (ES) št. 479/2009

„1.   Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki, sporočeni Komisiji (Eurostatu), v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členom 1 te uredbe ter s temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95.“

„1.   Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki, sporočeni Komisiji (Eurostatu), v skladu z načeli iz člena 2 Uredbe (ES) št. 223/2009. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členom 1 te uredbe ter s temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni statistični organi dostop do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje te naloge.“

Pojasnilo

Nacionalni statistični organi bi morali imeti dostop do informacij, ki jih potrebujejo za zagotavljanje skladnosti sporočenih podatkov s členom 1 Uredbe in temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95. To vprašanje je bilo obravnavano tudi v Mnenju ECB CON/2010/17 z dne 23. februarja 2010 o ustanovitvi helenskega statističnega sistema in neodvisnega statističnega organa  (2).


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2)  Objavljeno na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu


Na vrh