SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 1 ), zlasti člena 5(1) in člena 6(4) uredbe,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. imajo izrazi „poročevalske enote“, „sodelujoča država članica“, „rezident“ in „rezidenčnost“ enak pomen, kot je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2. izraz „gospodinjstva in nefinančne družbe“, kakor je opredeljen v Evropskem sistemu računov (ESR) 1995 iz Priloge A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti ( 2 ) pomeni vse nefinančne sektorje razen vlade v širšem smislu. Nanaša se na sektor gospodinjstev in na sektor nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 in S.15 skupaj) ter sektor nefinančnih družb (S.11);

3. izraz „kreditne institucije in druge institucije“ pomeni MFI razen centralnih bank in skladov denarnega trga, kakor so opredeljeni v skladu z načeli razvrščanja, ki so določena v odstavku 1 Dela 1 Priloge 1 k Uredbi (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) ( 3 );

4. izraz „statistika obrestnih mer MFI“ pomeni statistiko, ki se nanaša na obrestne mere, ki jih uporabljajo rezidenčne kreditne institucije in druge institucije za vloge in posojila v evrih v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb v sodelujočih državah članicah;

5. izraz „potencialna poročevalska populacija“ pomeni rezidenčne kreditne institucije in druge institucije, ki od gospodinjstev in/ali nefinančnih družb s sedežem v sodelujočih državah članicah sprejemajo vloge, izražene v evrih, in/ali jim odobravajo v evrih izražena posojila.

2. Vsaka NCB izbere poročevalske enote izmed kreditnih institucij in drugih institucij v potencialni poročevalski populaciji, ki so rezidenti iste sodelujoče države članice kot NCB.

3. Pri izbiri poročevalske enote NCB uporabi popis ali način z vzorčenjem v skladu z merili, določenimi v naslednjih odstavkih.

4. V primeru popisa NCB zaprosi vsako rezidenčno kreditno institucijo in drugo institucijo v potencialni poročevalski populaciji za poročanje o statistiki obrestnih mer monetarne finančne institucije (MFI). Spremenljivke, ki se zbirajo s pomočjo popisa, so obrestne mere in vrednosti novih poslov ter obrestne mere na stanje zadolženosti.

5. V primeru vzorca se zahteva samo poročanje o izbiri kreditnih institucij in drugih institucij v potencialni poročevalski populaciji. Spremenljivke, ki se ovrednotijo s pomočjo vzorca, so obrestne mere in vrednosti novih poslov ter obrestne mere na stanje zadolženosti. Omenjajo se kot spremenljivke vzorčenja. Da bi se tveganje odstopanja rezultatov vzorčne raziskave pravih (neznanih) vrednosti v potencialni populaciji zmanjšalo na najnižjo možno mero, se vzorec izdela tako, da je reprezentativen za potencialno poročevalsko populacijo. Za namene statistike obrestnih mer MFI se vzorec šteje za reprezentativnega, če se vse značilnosti, ki so pomembne za statistiko obrestnih mer MFI in ki so neločljivo povezane s potencialno poročevalsko populacijo, prav tako odražajo v vzorcu. Pri jemanju začetnega vzorca NCB lahko uporabijo ustrezne nadomestke ali modele za izdelavo sistema vzorčenja, tudi če se osnovni podatki, pridobljeni iz obstoječih virov, popolnoma ne ujemajo z definicijami v tej uredbi.

6. Da bi zagotovila reprezentativnost vzorca, vsaka NCB, ki izbere način z vzorčenjem za statistiko obrestnih mer MFI. ustrezno stratificira potencialno poročevalsko populacijo pred izbiro kakršnih koli poročevalskih enot. Stratifikacija pomeni, da je potencialna poročevalska populacija N razdeljena na podpopulacije ali stratume N1, N2, N3, NL. Te razdelitve na podpopulacije ali stratume se ne smejo prekrivati in morajo skupaj obsegati potencialno poročevalsko populacijo:

7. NCB določijo merila za stratifikacijo, ki omogočajo razdelitev potencialne poročevalske populacije na homogene stratume. Stratumi se štejejo za homogene, če je vsota varianc vzorčnih spremenljivk med stratumi bistveno manjša od skupne variance v celotni dejanski poročevalski populaciji ( 4 ). Merila za stratifikacijo so povezana s statistiko obrestnih mer MFI, tj. obstaja razmerje med merili za stratifikacijo in obrestnimi merami ter zneski, ki jih je treba oceniti na podlagi vzorca.

8. Vsaka NCB, ki izbere način z vzorčenjem, določi najmanj eno merilo za stratifikacijo, da bi zagotovila, da je vzorec kreditnih institucij in drugih institucij reprezentativen za sodelujoče države članice in da je napaka pri vzorčenju majhna. V idealnem primeru NCB določijo hierarhijo meril za stratifikacijo. Ta merila upoštevajo nacionalne okoliščine in so zato specifične za vsako sodelujočo državo članico.

9. Izbira poročevalskih enot poteka v obliki enostopenjskega vzorčenja potem, ko so bili opredeljeni vsi stratumi. Šele na tej stopnji se poročevalske enote določijo z vzorčenjem iz potencialne poročevalske populacije. Vmesno vzorčenje se ne opravi.

10. Najmanjši obseg nacionalnega vzorca mora biti tak, da največja slučajna napaka ( 5 ) za obrestne mere za nove posle v povprečju za vse kategorije instrumentov ne presega 10 bazičnih točk na ravni zaupanja 90 % ( 6 ). Skladnost se dokaže ali neposredno z ustreznimi podatki ali pa je v pomanjkanju takšnih podatkov mogoče domnevati, da je, če je eno ali drugo od naslednjih meril izpolnjeno, obseg vzorca dovolj velik za izpolnitev najnižje zahteve.

11. Ustrezni podatki se obravnavajo kot podatki, ki so dovolj podrobni in povezani s statistiko obrestnih mer MFI v smislu, da sistematične raziskave, iz katerih izhajajo omenjeni podatki, uporabljajo opredelitve, ki so skladne s statistiko obrestnih mer MFI. Takšni podatki lahko niso na voljo NCB pred izvedbo sistematične raziskave o statistiki obrestnih mer MFI in posredovanjem prvih sklopov podatkov s strani poročevalskih enot.

12. Najmanjši obseg nacionalnega vzorca se nanaša tako na najmanjši začetni vzorec kot tudi na najmanjši vzorec po vzdrževanju, kakor je določeno v odstavku 21. Zaradi pristopanja in izstopanja institucij se vzorec sčasoma lahko zmanjša do naslednjega vzdrževalnega obdobja.

13. NCB lahko izberejo več poročevalskih enot, kot je določeno z najmanjšim obsegom nacionalnega vzorca, zlasti kadar je treba povečati reprezentativnost nacionalnega vzorca v smislu strukture nacionalnega finančnega sistema.

14. Zagotoviti je treba skladnost med številom kreditnih institucij in drugih institucij v potencialni poročevalski populaciji ter najmanjšim obsegom vzorca. NCB lahko dovolijo kreditnim institucijam in drugim institucijam, ki imajo sedež v posameznih sodelujočih državah članicah in ki so posamično vključene v seznam MFI, kakor je bil sestavljen in posodobljen v skladu z načeli razvrščanja, določenimi v odstavku I Dela 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) ( 7 ), da sporočajo statistiko obrestnih mer skupaj kot skupina. Skupina postane namišljena poročevalska enota. To pomeni, da skupina sporoča statistiko obrestnih mer MFI kakor da bi bile ena sama MFI, t.j. sporočajo eno povprečno obrestno mero za posamezno kategorijo instrumentov, ki se nanaša na celotno skupino, namesto ene obrestne mere za vsako MFI, vključeno v seznam MFI. Kreditne institucije in druge institucije v skupini hkrati štejejo kot posamezne institucije v potencialni poročevalski populaciji in v vzorcu.

15. Po določitvi nacionalnih stratumov v skladu z odstavkoma 6 in 7 ter obsega nacionalnega vzorca n v skladu z odstavkom 10 NCB, ki izberejo način z vzorčenjem, vzamejo vzorec z izbiro dejanskih poročevalskih enot iz vsakega stratuma. Skupni obseg nacionalnega vzorca n je seštevek obsegov vzorcev n1, n2, n3, … nL za vsak posamezni stratum:

16. Vsaka NCB izbere najustreznejšo razmestitev obsega nacionalnega vzorca n med stratumi. Zato vsaka NCB določi, koliko poročevalskih enot nh se vzame izmed vseh kreditnih institucij in drugih institucij Nh v vsakem stratumu. Stopnja vzorčenja nh/Nh za vsak stratum h dovoljuje ocenjevanje variance vsakega stratuma. To pomeni, da se iz vsakega stratuma izbereta vsaj dve poročevalski enoti.

17. Zaradi izbire dejanskih poročevalskih enot v vsakem stratumu NCB bodisi vključijo vse institucije v stratum, opravijo slučajno vzorčenje ali izberejo največje institucije v posameznih stratumih. V primeru slučajnega vzorca se slučajno jemanje vzorcev institucij v vsakem stratumu opravi ali z enako verjetnostjo za vse institucije ali z verjetnostjo, ki je sorazmerna velikosti institucije. NCB lahko izberejo vključitev vseh institucij v nekatere stratume, slučajno vzorčenje za druge stratume in izbiro največjih institucij za tretje stratume.

18. Podatki o velikosti posameznih kreditnih institucij in drugih institucij v potencialni poročevalski populaciji so na voljo na nacionalni ravni v statistiki bilance stanja MFI, ki je bila zbrana v skladu z Uredbo (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13). NCB uporabijo skupne vloge in posojila, ki so izražena v evrih, v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb s sedežem v sodelujočih državah članicah in ki predstavljajo tisti del bilance stanja, ki je upošteven za statistiko obrestnih mer MFI, ali podoben nadomestek.

19. Statistika obrestnih mer MFI temelji na izbiri brez nadomestitve, t.j. vsaka kreditna institucija in druga institucija v potencialni poročevalski populaciji se izbere samo enkrat.

20. Če se NCB odloči za popis vseh kreditnih in drugih institucij v stratumu, lahko v tem stratumu vzorči na ravni podružnic. Predpogoj za to je, da ima NCB popoln seznam podružnic, ki zajema celotno poslovanje kreditnih in drugih institucij v stratumu, in da ima ustrezne podatke za ocenitev variance obrestnih mer za nove posle v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb po podružnicah. Za izbiro in vzdrževanje podružnic veljajo vse zahteve, določene v tej prilogi. Izbrane podružnice postanejo namišljene poročevalske enote, za katere veljajo vse zahteve za poročanje, določene v Prilogi II. Ta postopek ne posega v obveznost kreditnih ali drugih institucij, v katerih lasti so podružnice, da so poročevalske enote.

21. NCB, ki izberejo način z vzorčenjem, zagotovijo, da vzorec s časom ohrani reprezentativnost.

22. NCB zato preverijo reprezentativnost svojih vzorcev najmanj enkrat na leto. V primeru bistvenih sprememb v potencialni poročevalski populaciji se morajo te spremembe odražati v vzorcu po opravljenem letnem preverjanju.

23. V časovnih presledkih največ dveh let NCB opravijo redni pregled vzorcev ob upoštevanju pristopanja novih institucij k potencialni poročevalski populaciji, izstopanja institucij iz potencialne poročevalske populacije kakor tudi druge spremembe v značilnostih poročevalskih enot. Vendar pa NCB lahko preverjajo in osvežujejo svoje vzorce bolj pogosto.

24. Vzorec se s časom prilagodi tako, da upošteva pristopne institucije k potencialni poročevalski populaciji in tako ostane reprezentativen za potencialno poročevalsko populacijo. NCB zato vzamejo vzorec nb iz populacije vseh novih članic Nb. Dopolnilna izbira pristopajočih institucij nb izmed skupnega števila pristopnih institucij Nb se omenja kot dopolnilno prirastno vzorčenje.

25. Vzorec se s časom prilagodi tako, da upošteva izstopne institucije iz potencialne in dejanske poročevalske populacije. Če obstaja sorazmernost med izstopnimi institucijami v potencialni poročevalski populaciji Nd in izstopnimi institucijami v vzorcu nd (primer 1), prilagajanje ni potrebno. Če institucije izstopajo iz potencialne poročevalske populacije in teh institucij ni v vzorcu, vzorec postane prevelik glede na obseg potencialne poročevalske populacije (primer 2). Če iz vzorca izstopi več institucij, kot se jih nahaja v potencialni poročevalski populaciji, vzorec s časom postane premajhen in lahko preneha biti reprezentativen (primer 3). V primerih 2 in 3 se ponderji, ki se uporabljajo za vsako institucijo v vzorcu, prilagodijo z uveljavljenim statističnim postopkom, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Ponder, ki se uporablja za vsako poročevalsko enoto, je inverzna verjetnost njegove izbire in potemtakem dejavnik povečanja. V primeru 2, kjer je vzorec sorazmerno prevelik za populacijo, se iz vzorca ne vzame nobena poročevalska enota.

26. Vzorec se s časom prilagodi tako, da upošteva spremembe v značilnostih zavezancev za poročanje.Do teh sprememb lahko prihaja zaradi združitev, delitev, rasti institucij itd. Nekatere poročevalske enote lahko zamenjajo stratum. Tako kot pri izstopnih institucijah v primerih 2 in 3 se vzorec prilagodi s pomočjo uveljavljenega statističnega postopka, ki izhaja iz teorije vzorčenja. Dodelijo se nove verjetnosti izbire in posledično tudi ponderji.

27. Zaradi doseganja skladnosti med statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti iz naslova vlog in posojil in za nove posle iz naslova vlog in posojil NCB, ki izberejo način z vzorčenjem, pri zbiranju teh statističnih sklopov uporabijo iste poročevalske enote. NCB lahko prav tako uporabijo način z vzorčenjem za en podsklop statistike obrestnih mer MFI, za ostale pa popis. Vendar pa ne smejo uporabljati dveh ali več različnih vzorcev.

28. NCB ni treba s postopkom vzorčenja pokrivati vsakega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker naj bi bili s tem povezani zneski zelo majhni. Zato, če določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem bo ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov ni obstajala v sodelujoči državi članici v času začetnega jemanja vzorca, ampak jo je neka institucija uvedla kasneje, se ta institucija izbere v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če se oblikuje nov produkt, ga institucije v vzorcu obravnavajo v naslednjem poročilu, ker morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

1. Vrsta obrestne mere, ki jo poročevalske enote poročajo za vse kategorije instrumentov za vloge in posojila, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, jeanualizirana dogovorjena obrestna mera ►C1  (annualised agreed rate – AAR) ◄ .Opredeli se kot obrestna mera, ki se posamično dogovori med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo za vlogo ali posojilo, preračunana na letno osnovo in izraženo/a v odstotkih na leto. AAR zajema vsa plačila obresti za vloge in posojila, ne pa tudi druge stroške, ki se lahko zaračunajo. Disagio, ki se opredeli kot razlika med nominalnim zneskom posojila in zneskom, ki ga prejme stranka, se šteje kot plačilo obresti ob začetku veljavnosti pogodbe (čas t0) in se zato odraža v AAR.

2. Če se plačila obresti, dogovorjena med poročevalsko enoto in gospodinjstvom ali nefinančno družbo, kapitalizirajo v rednih časovnih presledkih med letom, na primer mesečno ali četrtletno namesto letno, se dogovorjena obrestna mera preračuna na letno osnovo po naslednjem obrazcu, da se tako dobi anualizirana dogovorjena obrestna mera:

x = 1 + r ag n n – 1

z:

3. Nacionalne centralne banke (NCB) lahko od svojih poročevalskih enot zahtevajo, da namesto AAR za vse ali za nekatere depozitne in posojilne instrumente, ki se nanašajo na nove posle in stanja zadolženosti, poročajo natančno določeno efektivno obrestno mero (narrowly defined effective rate – NDER). NDER se določi kot obrestna mera na letni osnovi, ki izravnava sedanjo vrednost vseh obveznosti razen stroškov (vlog ali posojil, plačil ali vračil, plačil obresti), prihodnjih ali obstoječih, ki so dogovorjene med poročevalskimi enotami in gospodinjstvom ali nefinančno družbo. NDER je enaka komponenti obrestnih mer v efektivni obrestni meri (annual percentage rate of charge – APRC), kakor je opredeljena v členu 3(i) Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS1. Edina razlika med NDER in AAR je v osnovnem načinu letnega izračuna plačila obresti. Pri NDER se uporablja postopno približevanje in se zato lahko nanaša na katero koli vrsto vlog ali posojil, medtem ko se pri AAR uporablja algebraični obrazec iz odstavka 2 in se potemtakem nanaša samo za vloge in posojila z redno kapitalizacijo plačila obresti. Vse ostale zahteve so enake, kar pomeni, da se sklicevanja na AAR v preostalem delu te priloge nanašajo tudi na NDER.

4. Plačila obresti, zajeta z AAR, odražajo zneske, ki jih poročevalska enota plača za vloge in prejme za posojila. Kadar se znesek, ki ga plača ena stranka, prejme pa druga, razlikuje, se obrestna mera, ki se poroča za namene statistike obrestnih mer monetarnih finančnih institucij (MFI), določi na podlagi stališča poročevalske enote

5. Ob upoštevanju tega načela se obrestne mere evidentirajo na bruto osnovi pred plačilom davka, ker obrestne mere pred davkom odražajo zneske, ki jih poročevalske enote plačajo za vloge in prejmejo za posojila.

6. Razen tega se subvencije, ki so jih gospodinjstvom ali nefinančnim družbam podelile tretje osebe, pri določanju plačila obresti ne upoštevajo, ker subvencij ne plača oziroma ne prejme poročevalska enota.

7. Ugodne obrestne mere, ki jih poročevalske enote zaračunavajo svojim zaposlenim, so zajete v statistiki obrestnih mer MFI.

8. Kadar ureditveni sporazumi vplivajo na plačila obresti, na primer zgornjo mejo obrestnih mer ali prepoved obrestovanja vlog čez noč, so zajeti v statistiki obrestnih mer MFI. Kakršna koli sprememba pravil, ki določajo ureditvene sporazume, na primer višino nadzorovanih obrestnih mer ali zgornjo mejo obrestnih mer, se prikaže v statistiki obrestnih mer MFI kot sprememba obrestnih mer.

9. Poročevalske enote poleg AAR poročajo APRC za nove posle v zvezi s potrošniškimi posojili in stanovanjskimi posojili gospodinjstvom, in sicer:

10. APRC se nanaša na „skupne stroške kredita za potrošnika“, kakor jih opredeljuje člen 3(g) Direktive 2008/48/ES. Ti skupni stroški obsegajo komponento obrestnih mer in komponento drugih (povezanih) stroškov, kot so stroški poizvedovanja, upravljanja, priprave dokumentacije, jamstev, zavarovanja posojil itd.

11. Sestava komponent drugih stroškov se lahko od države do države razlikuje zaradi različne uporabe opredelitev iz Direktive 2008/48/ES in zaradi razlik v nacionalnih finančnih sistemih in postopkih zavarovanja posojil.

12. Poročevalske enote pri določanju AAR uporabijo standardno leto, ki šteje 365 dni, tj. pri tem ne upoštevajo dodatnega dne v prestopnem letu.

13. Poročevalske enote zagotovijo statistiko obrestnih mer MFI, ki se nanaša na stanje zadolženosti in nove posle.

14.  Stanje zadolženosti se opredeli kot stanje vseh vlog gospodinjstev in nefinančnih družb pri poročevalski enoti in kot stanje vseh posojil, ki jih je poročevalska enota odobrila gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

15. Obrestna mera za stanje zadolženosti odraža ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja vlog ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 26. Ponderirana povprečna obrestna mera je vsota AAR, pomnožena z odgovarjajočim stanjem zadolženosti in deljena s celotnim stanjem zadolženosti. Nanaša se na vse odprte pogodbe, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom.

16. Slaba posojila niso vključena v ponderirano povprečno obrestno mero. Slaba posojila so opredeljena v skladu s Prilogo II k Uredbi Evropske centralne banke (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) ( 9 ). Skupni znesek posojila, ki je delno ali v celoti razvrščeno kot slabo posojilo, je izključen iz statistike obrestnih mer. Posojila za prestrukturiranje dolga po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, tj. prestrukturiranje dolga dolžnikov v finančni stiski, so prav tako izključena iz statistike obrestnih mer.

17. V primeru vlog čez noč, vlog na odpoklic z odpovednim rokom, dolga (obrestovanega in z odloženim brezobrestnim plačilom) po kreditnih karticah (imenovanega tudi posojilo po kreditnih karticah) in posojil revolving ter prekoračitev stanj na računih, kakor so opredeljeni v odstavkih 42 do 45 in 51, se pojem novih poslov razširi na celotno stanje. Zato se stanje v breme ali v dobro, tj. stanje zadolženosti v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 29, uporabi kot kazalnik za nove posle za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, za dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter za prekoračitve stanj na računih. .

18. Obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter za prekoračitve stanj na računih odražajo ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanje omenjenih računov v referenčni časovni točki, kakor je določena v odstavku 29. Zajemajo tekoče bilančne pozicije vseh odprtih pogodb, ki so bile dogovorjene v vseh časovnih obdobjih pred referenčnim datumom

19. Za izračun obrestnih mer MFI za račune, ki lahko predstavljajo bodisi vlogo bodisi posojilo, odvisno od stanja, poročevalske enote razlikujejo med obdobji s stanjem v dobro in obdobji s stanjem v breme. Poročevalske enote poročajo ponderirane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v dobro, kot vloge čez noč in ponderirane povprečne obrestne mere, ki se nanašajo na stanja v breme, kot prekoračitve stanj na računih. Ne poročajo ponderiranih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih.

20. Naslednji odstavki 21 do 25 se nanašajo na vezane vloge, repo posle in vsa posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah, kakor je določeno v odstavkih 42 do 45 in 51.

21. Novi posel se opredeli kot kakršen koli nov dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto. Novi dogovori obsegajo:

Podaljšanja obstoječih pogodb za vloge in posojila, ki se opravijo samodejno, tj. brez aktivnega sodelovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, in ki ne vključujejo nikakršnega ponovnega pogajanja o pogodbenih pogojih, vključno z obrestno mero, ne štejejo za nove posle.

22. Obrestna mera za nove posle odraža ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za vloge in posojila v ustrezni kategoriji instrumentov glede novih dogovorov, sklenjenih med gospodinjstvi ali nefinančnimi družbami in poročevalsko enoto med referenčnim časovnim obdobjem, kakor je določeno v odstavku 32

23. Spremembe v spremenljivih obrestnih merah v smislu samodejnih usklajevanj obrestnih mer, ki jih opravlja poročevalska enota, ne pomenijo novih dogovorov in zato ne štejejo kot novi posli. Pri obstoječih pogodbah se omenjene spremembe v spremenljivih obrestnih merah ne zajemajo v obrestnih merah za nove posle, temveč v povprečnih obrestnih merah za stanje zadolženosti

24. Sprememba fiksne obrestne mere v spremenljivo ali obratno (v času t1) med trajanjem pogodbe, ki je bila dogovorjena na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0), ne pomeni novega dogovora, temveč je del posojilnih pogojev, določenih v času t0. Zato se ne šteje za nov posel.

25. Od gospodinjstva ali nefinančne družbe se običajno pričakuje, da bo črpala posojilo, razen posojila revolving ali prekoračitve stanja na računu, v celoti na začetku veljavnosti pogodbe. Vendar pa posojilo lahko črpa v tranšah v času t1, t2, t3, itd. namesto črpanja celotnega zneska na začetku veljavnosti pogodbe (čas t0). Dejstvo, da se posojilo črpa v tranšah, je za statistiko obrestnih mer MFI nepomembno. V statistiki obrestnih mer MFI za nove posle se zajame dogovor med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in poročevalsko enoto v času t0, ki obsega obrestno mero in celotni znesek posojila

26. NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, tj. kazalniki od 1 do 14, opisani v Dodatku 1, pripravljajo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

27.  ►C1  Obrestne mere za stanje zadolženosti kot posnetek opažanj ob koncu meseca  ◄ se izračunajo kot ponderirana povprečja obrestnih mer, ki se uporabljajo za stanje vlog in posojil v določeni časovni točki na zadnji dan v mesecu. V tej časovni točki poročevalska enota za vse neporavnane vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb zbere ustrezne obrestne mere in z njimi povezane zneske ter pripravi ponderirano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Nasprotno kot pri mesečnih povprečjih se obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot opažanja ob koncu meseca, nanašajo samo na pogodbe, ki so v času zbiranja podatkov še vedno odprte.

28. Obrestne mere za stanje zadolženosti kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se izračunajo kot količnik z natečenimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila v referenčnem mesecu, v števcu in s povprečnim stanjem v teku meseca v imenovalcu. Ob koncu referenčnega meseca poročevalska enota poroča natečene obresti, plačane ali prejete v teku meseca, za vsako kategorijo instrumentov ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu. Nasprotno kot pri opažanjih ob koncu meseca vključujejo obrestne mere MFI za stanje zadolženosti, ki se pripravijo kot mesečna povprečja, tudi pogodbe, ki so bile v teku meseca odprte, ob koncu meseca pa niso več. Povprečno stanje vlog in posojil v teku referenčnega meseca se v idealnem primeru pripravi kot povprečno dnevno stanje v celem mesecu. Kot minimalni standard se povprečno mesečno stanje izpelje iz dnevnih stanj za spremenljive kategorije instrumentov, tj. vsaj za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih. Za vse druge kategorije instrumentov se povprečno mesečno stanje izpelje iz tedenskih ali pogostejših stanj. Za prehodno obdobje, ki ni daljše od dveh let, se za posojila z dogovorjeno zapadlostjo nad petimi leti sprejmejo opažanja ob koncu meseca.

29. NCB odločijo, ali se na nacionalni ravni obrestne mere MFI za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, opisani v Dodatku 2, pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu obdobja ali kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na povprečja za obdobja. Obravnavano obdobje traja en mesec.

30. Podobno kot pri pripravljanju obrestnih mer za stanje zadolženosti iz Dodatka 1 se tudi obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih pripravijo na enega izmed naslednjih načinov:

31. Če se obrestne mere MFI pripravijo kot posnetek opažanj ob koncu meseca, potem v zvezi z računi, ki so lahko vloge ali posojila, odvisno od stanja na njih, samo stanje ob določenem času na zadnji dan v mesecu določa, ali je ta račun vloga čez noč ali prekoračitev stanja na računu za ta mesec. Če se obrestne mere MFI izračunavajo kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se ocena, ali gre pri računu za vlogo ali posojilo, opravi vsak dan. Povprečje dnevnega stanja v dobro in dnevnega stanja v breme se nato izračuna za ugotovitev povprečnega mesečnega stanja za imenovalec implicitnih obrestnih mer. Razen tega tok v števcu razlikuje med natečenimi obrestmi, plačanimi za vloge in prejetimi za posojila. Poročevalske enote ne poročajo ponderiranih povprečnih obrestnih mer, ki združujejo (nizke) obrestne mere za vloge čez noč in (visoke) obrestne mere za prekoračitve stanja na računih .

32. Obrestne mere MFI za nove posle razen za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih, tj. vsi kazalniki iz Dodatka 2 razen kazalnikov 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36, se izračunajo kot povprečja za obdobje. Obravnavano obdobje traja en (cel) mesec.

33. Za vsako kategorijo instrumentov poročevalske enote izračunajo novo poslovno obrestno mero kot ponderirano povprečje vsehobrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov med referenčnim mesecem. Te obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, se sporočijo NCB sodelujoče države članice, v kateri je poročevalska enota rezident, skupaj z informacijo o ponderiranju za znesek novih poslov, opravljenih med mesecem poročanja, za vsako kategorijo instrumentov. Poročevalske enote upoštevajo nove posle, opravljene v celotnem mesecu.

34. Poročevalske enote poročajo statistiko obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 1, in za nove posle za kategorije instrumentov, določene v Dodatku 2. Kakor je določeno v odstavku 17, obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, posojila revolving in prekoračitve stanja na računih ter obrestovani dolg po kreditnih karticah pomenijo obrestne mere za nove posle in so zato vključene v Prilogo 2. Ker pa sta metoda pripravljanja in referenčna časovna točka za obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih enaki kot za vse druge kazalnike stanja zadolženosti, se kazalniki 1, 5, 6, 7 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2 ponovijo v Dodatku 1.

35. Kategorija instrumentov, določena v dodatkih 1 in 2, se v nekaterih sodelujočih državah članicah na nacionalni ravni ne uporablja in se zato ne upošteva, če rezidenčne kreditne in druge institucije gospodinjstvom in nefinančnim družbam sploh ne ponujajo produktov, ki sodijo v to kategorijo. Podatki se poročajo, če nekateri posli obstajajo, ne glede na to, kako omejeni so.

36. Za vsako kategorijo instrumentov, ki je določena v dodatkih 1 in 2 in se uporablja v bančnem poslovanju rezidenčnih kreditnih in drugih institucij z gospodinjstvi in nefinančnimi družbami, ki so rezidenti v sodelujoči državi članici, se statistika obrestnih mer MFI pripravlja na podlagi vseh obrestnih mer, uporabljenih za vse produkte, ki sodijo v to kategorijo instrumentov. To pomeni, da NCB ne smejo določiti sklopa nacionalnih produktov v okviru posamezne kategorije instrumentov, za katere se zbira statistika obrestnih mer MFI; namesto tega so zajete obrestne mere za vse produkte, ki jih ponuja vsaka od poročevalskih enot. Kakor je določeno v odstavku 28 Priloge I, NCB v vzorcu ni treba zajeti vsakega posameznega produkta, ki obstaja na nacionalni ravni. Vendar pa ne smejo izločiti celotne kategorije instrumentov zato, ker so s tem povezani zneski zelo majhni. Če torej določeno kategorijo instrumentov ponuja samo ena institucija, potem je ta institucija zastopana v vzorcu. Če določena kategorija instrumentov v času začetnega jemanja vzorca v sodelujoči državi članici ni obstajala, ampak je neka institucija kasneje uvedla nov produkt, ki sodi v to kategorijo, se ta institucija vključi v vzorec ob naslednjem preverjanju reprezentativnosti. Če v okviru obstoječe kategorije instrumentov na nacionalni ravni nastane nov produkt, ga institucije v vzorcu zajamejo v naslednjem poročilu, saj morajo vse poročevalske enote poročati o vseh svojih produktih.

37. Izjema od načela zajetja vseh obrestnih mer, ki se uporabljajo za vse produkte, so obrestne mere za slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga. Kakor je določeno v odstavku 16, statistika obrestnih mer MFI ne zajema slabih posojil in posojil za prestrukturiranje dolga z obrestnimi merami, ki so nižje od tržnih, tj. uporabljenih za dolžnike v finančni stiski

38. Statistika obrestnih mer MFI zajema obrestne mere, ki jih uporablja poročevalska populacija. Podatki o vlogah in posojilih v valutah, ki niso euro, se na ravni vseh sodelujočih držav članic ne zahtevajo. To je razvidno iz dodatkov 1 in 2, kjer se vsi kazalniki nanašajo na vloge in posojila, izražene v eurih.

39. Razen repo poslov se razčlenitev po sektorjih uporablja za vse vloge in posojila, ki se zahtevajo za statistiko obrestnih mer MFI. Dodatka 1 in 2 tako razlikujeta med kazalniki v razmerju do gospodinjstev (vključno z nepridobitnimi izvajalci storitev za gospodinjstva) ( 10 ) in kazalniki v razmerju do nefinančnih družb ( 11 ). Dodatno se poročajo ločeni podatki za samostojne podjetnike posameznike/neinkorporirana partnerstva kot del gospodinjstev, toda samo v zvezi z novimi posli za „druge namene“. NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločenem izkazovanju posojil samostojnim podjetnikom posameznikom, kadar takšna posojila predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v sodelujoči državi članici v smislu stanj zadolženosti, kakor se izračuna v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

40. Kazalnik 5 v Dodatku 1 in kazalnik 11 v Dodatku 2 se nanašata na repo posle. Čeprav obrestovanje repo poslov ni neodvisno od sektorja imetnikov v vseh sodelujočih državah članicah, zanje na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev na gospodinjstva in nefinančne družbe. Razen tega na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev po zapadlosti, ker repo posli pretežno veljajo za zelo kratkoročne. Obrestne mere MFI za repo posle se brez razlike nanašajo na oba sektorja.

41. Kazalnika 5 in 6 v Dodatku 2 se nanašata na vloge gospodinjstev na odpoklic z odpovednim rokom. Vendar pa se obrestna mera in ponder za vloge na odpoklic z odpovednim rokom na ravni vseh sodelujočih držav članic nanašata na vloge na odpoklic z odpovednim rokom tako gospodinjstev kot tudi nefinančnih družb, tj. oba sektorja se združita in dodelita gospodinjstvom. Na ravni vseh sodelujočih držav članic ni potrebna razčlenitev po sektorjih.

42. Razen če je drugače navedeno v naslednjih odstavkih od 43 do 52, razčlenitev po instrumentih za obrestne mere MFI in opredelitve vrst instrumentov sledijo kategorijam sredstev in obveznosti, kakor so določene v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32)

43. Obrestne mere MFI za vloge čez noč, tj. kazalnika ◄ 1 in 7 v Dodatku 2, se nanašajo na vse vloge čez noč, ne glede na to, ali se obrestujejo ali ne. Neobrestovane vloge čez noč so zato zajete v statistiki obrestnih mer MFI

44. Za namene statistike ►C1  obrestnih mer MFI imajo posojila revolving in prekoračitve ◄ stanj na računih, tj. kazalnika 12 in 23 v Dodatku 2, enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), ne glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Kazni za prekoračitve stanj na računih kot sestavni del drugih stroškov, na primer v obliki posebnih provizij, niso zajete v AAR, kakor je določeno v odstavku 1, ker tovrstna obrestna mera zajema samo obrestno mero za posojila. Posojila, ki se poročajo pod to kategorijo, se ne poročajo pod nobeno drugo kategorijo novih poslov.

45. Za namene statistike obrestnih mer MFI ima dolg po kreditnih karticah enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Podatki o obrestni meri se poročajo samo za obrestovani dolg po kreditnih karticah, v kazalnikih 32 in 36. Obrestna mera za kredite z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno, saj je po definiciji enaka 0 %. Toda neporavnan dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom je vključen kot del statistike obrestnih mer MFI za stanje zadolženosti, skupaj z neporavnanim obrestovanim dolgom po kreditnih karticah. Niti obrestovani dolg po kreditnih karticah niti dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča pod katerim koli drugim kazalnikom novih poslov

46. Za namene statistike obrestnih mer MFI obsegajo nova posojila nefinančnim družbam (razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ter dolga po kreditnih karticah),, tj. kazalniki od 37 do 54 v Dodatku 2, vsa posojila podjetjem razen dolga po kreditnih karticah (obrestovanih in z odloženim brezobrestnim plačilom) in posojil revolving podjetjem ter prekoračitev stanj na računih podjetij, ne glede na njihov znesek, medtem ko se kazalniki 62 do 85 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Posojila nefinančnim družbam iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovani dolg po kreditnih karticah

47. Za namene statistike obrestnih mer MFI se nova potrošniška posojila gospodinjstvom,, kazalniki od 13 do 15, 30 in od 55 do 57 v Dodatku 2, opredelijo kot posojila, razen dolga po kreditnih karticah (obrestovanega ali z odloženim brezobrestnim plačilom) ali posojil revolving in prekoračitev stanj na računih, odobrena za osebno uporabo v zvezi s porabo blaga in storitev, medtem ko se kazalniki od 55 do 57 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Potrošniška posojila iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom in obrestovani dolg po kreditnih karticah.

48.  Stanovanjska posojila gospodinjstvom,tj. kazalniki od 6 do 8 iz Dodatka 1 ter kazalniki od 16 do 19 in 31 iz Dodatka 2, so lahko zavarovana ali nezavarovana, medtem ko se kazalniki od 58 do 61 nanašajo na zavarovana posojila, kakor je opredeljeno v odstavku 60. Statistika obrestnih mer MFI se nanaša na zavarovana in nezavarovana stanovanjska posojila gospodinjstvom brez razlikovanja v kazalnikih od 16 do 19 in 31. Za namene statistike obrestnih mer MFI se nova stanovanjska posojila gospodinjstvom, tj. kazalniki od 16 do 19, 31 in od 58 do 61 iz Dodatka 2, opredelijo kot krediti, razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, ki so odobreni za naložbe v stanovanja, vključno z gradnjo, garažami in prenovo stanovanjskih zgradb. Stanovanjska posojila gospodinjstvom iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je opredeljen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in obsegajo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

49. Za namene statistike obrestnih mer MFI nova posojila gospodinjstvom za druge namene,, tj. kazalniki od 20 do 22 in od 33 do 35 iz Dodatka 2, opredelijo kot posojila razen posojil revolving in prekoračitev stanj na računih ali dolga po kreditnih karticah, odobrena za namene, kot so posli, konsolidacija dolgov, izobraževanje itd. Druga posojila gospodinjstvom iz Dodatka 1, ki se nanašajo na stanja zadolženosti, imajo enak pomen, kakor je določen v Delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in vključujejo posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter dolg po kreditnih karticah.

50. Za obrestne mere MFI za stanja zadolženosti se potrošniška posojila, stanovanjska posojila gospodinjstvom in druga posojila gospodinjstvom za druge namene skupaj nanašajo na vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom, vključno s posojili revolving in prekoračitvami stanj na računih ter dolgom po kreditnih karticah (obrestovanim in z odloženim brezobrestnim plačilom).

51. Za obrestne mere MFI za nove posle obrestovani dolg po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih, potrošniška in stanovanjska posojila gospodinjstvom ter posojila gospodinjstvom za druge namene zajemajo vsa posojila, ki jih rezidenčne kreditne in druge institucije odobrijo gospodinjstvom. Dolg po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom se ne poroča ločeno kot novi posel po statistiki obrestnih mer MFI, ampak je vključen kot del ustreznih postavk stanj zadolženosti

52. Za druga posojila nefinančnim družbam, tj. kazalniki od 37 do 54 in od 62 do 85 iz Dodatka 2, se razlikujejo tri kategorije: (a) „do vključno 0,25 milijona EUR“; (b) „od 0.25 milijona EUR ►C1  do vključno 1 milijona EUR“; in (c) ◄ „nad 1 milijonom EUR“.Znesek se nanaša na posamični posojilni posel, ki se šteje za novi posel, ne pa na vse posle med nefinančno družbo in poročevalsko enoto.

53. Odvisno od vrste instrumenta in od tega, ali se obrestna mera MFI nanaša na stanje zadolženosti ali na nove posle, statistika zagotovi razčlenitev po prvotni zapadlosti, odpovednem roku in/ali začetnem obdobju določitve obrestne mere. Te razčlenitve se nanašajo na časovne razrede ali razpone, na primer obrestna mera za vezano vlogo do dveh let se nanaša na povprečno obrestno mero za vse vloge z dogovorjeno prvotno zapadlostjo od dveh dni do največ dveh let, ponderirano z velikostjo vloge

54. Razčlenitev po prvotni zapadlosti in odpovednem roku sledi definicijam iz Dela 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32). Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja za vse kategorije vlog, razen za repo posle, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, in vse kategorije posojil, ki se nanašajo na stanje zadolženosti, kakor so določene v Dodatku 1. Razčlenitev po prvotni zapadlosti se uporablja tudi za nove posle glede vezanih vlog, razčlenitev po odpovednih rokih pa za nove posle glede vlog na odpoklic z odpovednim rokom, kakor so določeni v Dodatku 2. Ločeni podatki o posojilih nefinančnim družbam z začetnim obdobjem določitve obrestne mere do enega leta v kombinaciji s prvotno zapadlostjo nad enim letom se poročajo za vsak razred velikosti posojil iz odstavka 52, kakor je to določeno v Dodatku 2

55. Obrestne mere za kreditiranje novih poslov v Dodatku 2 se razčlenijo po začetnem obdobju določitve obrestne mere, določenem v pogodbi. Za namene statistike obrestnih mer MFI se začetno obdobje določitve obrestne mere opredeli kot vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila. Začetno obdobje določitve obrestne mere je lahko krajše ali enako prvotni zapadlosti posojila. Višina obrestne mere se šteje za nespremenljivo samo, če je določena točno, na primer 10 %, ali z razliko do referenčne obrestne mere v določeni časovni točki, na primer kot šestmesečni Euribor, povečan za dve odstotni točki na vnaprej določen dan in ob določeni uri. Če se na začetku veljavnosti pogodbe gospodinjstvo ali nefinančna družba ter poročevalska enota dogovorita za postopek izračuna obrestne mere za posojilo za določeno časovno obdobje, na primer, šestmesečni Euribor, povečan za dve odstotni točki, za tri leta, se to ne šteje za začetno določitev obrestne mere, ker se višina obrestne mere v teh treh letih lahko spremeni. Statistika obrestnih mer MFI za nove posojilne posle odraža samo obrestno mero, ki je dogovorjena za začetno obdobje določitve obrestne mere na začetku veljavnosti pogodbe ali po ponovnem pogajanju o posojilni pogodbi. Če se po tem začetnem obdobju določitve obrestne mere obrestna mera samodejno spremeni v spremenljivo obrestno mero, se to ne odraža v obrestnih merah MFI za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti.

56. Pri posojilih gospodinjstvom se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere.

Za potrošniška posojila gospodinjstvom in posojila gospodinjstvom za druge namene:

Za stanovanjska posojila gospodinjstvom:

57. Pri posojilih nefinančnim družbam do 0,25 milijona EUR, od 0,25 milijona EUR do 1 milijona EUR in ►C1  nad 1 milijonom EUR se razlikujejo naslednja obdobja začetne določitve obrestne mere: ◄

58. Za namene statistike obrestnih mer MFI se „spremenljiva obrestna mera“ opredeli kot obrestna mera, ki se redno spreminja (npr. vsak dan) ali ki se spreminja po prostem preudarku MFI.

59. Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem in/ali jamstvi, se dodatno ločeno poročajo za vse kategorije novih poslov po statistiki obrestnih mer MFI, razen za dolg po kreditnih karticah, posojila revolving in prekoračitve stanj na računih ter posojila za druge namene

60. Za namene statistike obrestnih mer MFI razčlenitev posojil glede na zavarovanje s premoženjem/jamstvi vključuje skupen znesek novih posojilnih poslov, ki so zavarovani s premoženjem po tehniki „stvarnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(31) in Prilogi VIII, Del 1, oddelki 6-25 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) ( 12 ) in/ali ki so zavarovani z osebnimi jamstvi po tehniki „osebnega kreditnega zavarovanja“, kot je opredeljena v členu 4(32) in Prilogi VIII, Del 1, oddelki 26-29 Direktive 2006/48/ES, in sicer tako, da je vrednost premoženja in/ali jamstev višja ali enaka skupnem znesku posojila. Če MFI za namene nadzora uporabi drugačen sistem, kot je „standardizirani pristop“ opredeljen v Direktivi 2006/48/ES, lahko ta isti sistem uporabi tudi pri poročanju posojil, vključenih v to razčlenitev

61. NCB lahko odobrijo odstopanja od poročanja obrestnih mer za posojila nefinančnim družbam, ki so zavarovana s premoženjem/jamstvi, in obsega takšnih posojil, kazalniki od 62 do 85, če nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke (kazalniki od 37 do 54), ki zajema vsa posojila, predstavlja manj kot 10 % nacionalnega agregatnega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kot 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja. Če se odstopanja odobrijo, se ti pragovi letno preverjajo.

62. Za ugotovitev agregatov, ki se nanašajo na vse sodelujoče države članice, se uporabijo tri ravni agregiranja za vsako od kategorij instrumentov, navedenih v dodatkih 1 in 2.

63. Agregiranje na prvi ravni opravijo poročevalske enote, kot je določeno v odstavkih od 64 do 69. Vendar pa NCB lahko od poročevalskih enot zahtevajo poročanje podatkov na ravni posameznih vlog in posojil. Podatki se sporočijo NCB sodelujoče države članice, v kateri je poročevalska enota rezident.

64. Če so obrestne mere za stanje zadolženosti,tj. kazalniki od 1 do 14 iz Dodatka 1, pripravljene kotposnetek opažanj ob koncu meseca, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov ponderirano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu.

65. Če so obrestne mere za stanje zadolženosti,tj. kazalniki od 1 do 14 v Dodatku 1, pripravljene kotimplicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov natekle obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

66. Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih,,tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2, pripravljene ►C1  kot posnetek opažanj ob koncu meseca, ◄ poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov ponderirano povprečno obrestno mero, ki se nanaša na zadnji dan v mesecu

67. Če so obrestne mere za vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, obrestovani dolg po kreditnih karticah in posojila revolving ter prekoračitve stanj na računih,, tj. kazalniki 1, 5, 6, 7, 12, 23, 32 in 36 iz Dodatka 2, pripravljene kot implicitne obrestne mere, ki se nanašajo na mesečno povprečje, poročajo poročevalske enote za vsako kategorijo instrumentov natekle obresti, plačane ali prejete v mesecu, ter povprečno stanje vlog in posojil v istem mesecu.

68. Za vsako kategorijo instrumentov za nove posle, tj. kazalnike od 2 do 4, od 8 do 11, od 13 do 22, od 30 do 31, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2, poročajo poročevalske enote ponderirano povprečno obrestno mero. Poleg tega poročevalske enote poročajo znesek novih poslov, opravljenih v posameznih kategorijah instrumentov v mesecu, za vsakega od kazalnikov od 2 do 4, od 8 do 11, od 13 do 22, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2.

►C1  69. Kreditne in druge institucije ◄ , ki jim določena NCB dovoli poročati statistiko obrestnih mer MFI skupaj kotskupini, štejejo za eno poročevalsko enoto in poročajo podatke, navedene v odstavkih od 64 do 66, ki se nanašajo na skupino kot celoto. Poleg tega te poročevalske enote vsako leto poročajo število poročevalskih institucij znotraj skupine ter varianco obrestnih mer v teh institucijah za vsako kategorijo instrumentov. Število poročevalskih institucij v skupini in varianca se nanašata na mesec oktober in se posredujeta s podatki za oktober.

70. Agregiranje na drugi ravni opravijo NCB. Agregirajo obrestne mere in z njimi povezane zneske poslovanja za vse svoje nacionalne poročevalske enote v nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero za vsako kategorijo instrumentov. Podatki se poročajo Evropski centralni banki (ECB).

71. Za vsako od kategorij instrumentov za stanje zadolženosti, tj. kazalnike od 1 do 14 iz Dodatka 1, NCB poročajo nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero.

72. Za vsako od kategorij instrumentov za nove posle, tj. kazalnike od 1 do 23 in od 30 do 85 iz Dodatka 2, NCB poročajo nacionalno ponderirano povprečno obrestno mero. Poleg tega NCB za vsakega od kazalnikov od 2 do 4, od 8 do 23, od 33 do 35 in od 37 do 85 iz Dodatka 2 poročajo znesek novih poslov, opravljenih na nacionalni ravni v posameznih kategorijah instrumentov v referenčnem mesecu. Ti zneski novih poslov se nanašajo na populacijsko vsoto vrednosti, tj. na celotno potencialno poročevalsko populacijo. Zato se, če je za izbiro poročevalskih enot izbran način z vzorčenjem, na nacionalni ravni za ugotovitev skupne populacijske vsote vrednosti uporabijo dejavniki povečanja ( 13 ). Dejavniki povečanja so obratni verjetnostim izbire πi, tj. 1/πi. Ocenjeni znesek novih poslov za populacijsko vsoto vrednosti, Ŷ, se nato izračuna na podlagi naslednjega splošnega obrazca:

kjer je:

73. NCB sporočijo ECB obrestne mere MFI za stanje zadolženosti in za nove posle z natančnostjo štirih decimalk. To ne posega v kakršne koli odločitve NCB o stopnji natančnosti, s katero one želijo zbirati podatke. Objavljeni rezultati nimajo več kot dve decimalki .

74. NCB dokumentirajo vse ureditvenih sporazume (in njihove spremembe), ki vplivajo na statistiko obrestnih mer MFI, v metodoloških opombah, ki jih predložijo skupaj z nacionalnimi podatki.

75. NCB, ki za izbiro poročevalskih enot izberejo način z vzorčenjem, predložijo oceno napake vzorčenja za začetni vzorec. Nova ocena se predloži po vsakem vzdrževanju vzorca.

76. Agregiranje na zadnji ravni za kategorije instrumentov po posameznih sodelujočih državah članicah na ravni vseh sodelujočih držav članic opravi ECB.

77. Obravnava produktov, opredeljenih v naslednjih odstavkih od 78 do 86, se uporabi kot navodilo za produkte s podobnimi značilnostmi

78.  Naraščajoča (padajoča) vloga oziroma naraščajoče (padajoče) posojilo je vloga oziroma posojilo s fiksno določeno zapadlostjo, za katerega se uporablja obrestna mera, ki iz leta v leto narašča (pada) za vnaprej določeno število odstotnih točk. Naraščajoči (padajoči) vloge in posojila so instrumenti s fiksnimi obrestnimi merami za ves čas zapadlosti. Obrestna mera za celotno zapadlost vloge ali posojila in drugi pogoji se dogovorijo vnaprej v času t0 ob podpisu pogodbe. Primer naraščajoče vloge je vezana vloga za štiri leta, ki se v prvem letu obrestuje po stopnji 5 %, v drugem po 7 %, v tretjem po 9 % in v četrtem po 13 %. AAR za nove posle, ki jo statistika obrestnih mer MFI pokriva v času t0 je geometrično povprečje dejavnikov „1 + obrestna mera“.Skladno z odstavkom 3 lahko NCB od poročevalskih enot za to vrsto produkta zahtevajo izvajanje NDER. AAR za stanje zadolženosti ki je zajeta od časa t0 do t3je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestne mere MFI, tjče uporabimo primer vezane vloge za štiri leta, ►C1  5 % v času t0, 7 % v času t1, 9 % v času t2 in 13 % v času t3. ◄

79. Za namene statistike obrestnih mer MFI imajo posojila kot del „kreditnih linij“ enak pomen, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), in se po isti uredbi tudi razvrščajo. Samo stanja zadolženosti, tj. črpani in še neodplačani zneski znotraj kreditne linije, so zajeta v novih poslih in upoštevana v statistiki obrestnih mer MFI skladno z odstavkom 17. Zneski, ki so dostopni preko kreditnih linij, niso pa bili črpani ali so že bili odplačani, se ne upoštevajo, niti kot novi posli niti kot stanja zadolženosti.

►C2  80. „Krovna pogodba“ stranki dovoljuje ◄ črpanje posojil iz različnih vrst posojilnih računov do določenega najvišjega zneska, ki velja za vse posojilne račune skupaj. V času sklenitve krovne pogodbe oblika posojila in/ali datum črpanja posojila in/ali obrestna mera niso določeni, lahko pa se doseže dogovor o nizu možnosti. Takšna krovna pogodba ni zajeta v statistiki obrestnih mer MFI. Vendar pa se, takoj po črpanju posojila, dogovorjenega na podlagi krovne pogodbe, to posojilo zajame v ustrezni postavki statistike obrestnih mer MFI, in sicer med nove posle in med stanja zadolženosti.

81. Obstajajo lahko hranilne vloge s temeljno obrestno mero, povečano za premijo za zvestobo in/ali za povečanjeV času vplačila vloge ni gotovo, ali bo premija izplačana ali ne. Izplačilo je odvisno od neznanega varčevalnega razpoloženja gospodinjstva ali nefinančne družbe v prihodnosti. Takšne premije za zvestobo ali za povečanje po dogovoru niso vključene v AAR za nove posle.AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se, če poročevalska enota odobri premijo za zvestobo ali za povečanje, ta premija prikaže v statistiki za stanje zadolženosti.

82. Gospodinjstvom ali nefinančnim družbam se lahko ponudijo posojila skupaj s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, tj. poslih obrestne zamenjave, zgornji/spodnji omejitvi obresti itd. Takšne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih po dogovoru niso vključene v AAR za nove posle. AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Zato se, če se takšna pogodba o izvedenih finančnih instrumentih uveljavi in če poročevalska enota prilagodi obrestno mero, zaračunano gospodinjstvom ali nefinančnim družbam, to odraža v statistiki za stanje zadolženosti.

83. Lahko se ponudijo vloge, ki obsegajo dva elementa: vezana vloga, za katero se uporablja fiksna obrestna mera, in vgrajeni izvedeni finančni instrument z donosom, ki je povezan z uspešnostjo določenega borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, za katerega velja zajamčena minimalna stopnja donosa v višini 0 %. Oba elementa imata lahko enako ali različno zapadlost. AAR za nove posle zajema obrestno mero za vezane vloge, ker odraža dogovor med deponentom in poročevalsko enoto in je znana ob vplačilu denarja. Donos drugega elementa vloge, ki je povezan z uspešnostjo borznega indeksa ali dvostranskega menjalnega tečaja, je znan samo ex post ob zapadlosti produkta in zato ne more biti zajet v obrestno mero za nove posle. Zato se zajame samo zajamčena minimalna stopnja donosa (običajno v višini 0 %). AAR za stanje zadolženosti vedno vključuje obrestne mere, ki jih poročevalska enota uporablja v času izračuna obrestnih mer MFI. Do dneva zapadlosti se zajame obrestna mera za vezano vlogo kakor tudi zajamčena minimalna stopnja donosa za vloge, ki vsebujejo vgrajeni izvedeni finančni instrument. Obrestne mere MFI za stanje zadolženosti odražajo AAR, ki jo plača poročevalska enota, šele ob zapadlosti.

84. Vezane vloge nad dvema letoma, kakor so opredeljene v Delu 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), lahko obsegajoračune pokojninskega varčevanja. Glavni del računov pokojninskega varčevanja je lahko naložen v vrednostne papirje, zato je obrestna mera za te račune odvisna od donosa osnovnih vrednostnih papirjev. Preostali del računov pokojninskega varčevanja se lahko vodi v gotovini, obrestno mero pa določata kreditna ali druga institucija na enak način kot za druge vloge. Ob vplačilu vloge skupni donos računa pokojninskega varčevanja za gospodinjstvo ni znan in je lahko tudi negativen. Poleg tega se ob vplačilu vloge gospodinjstvo in kreditna ali druga institucija dogovorita o obrestni meri samo za depozitni del; to ne velja za tisti del, ki je naložen v vrednostne papirje. Zato statistika obrestnih mer MFI zajema samo depozitni del, ki ni naložen v vrednostne papirje. AAR zanove posle ki se poroča, je obrestna mera, o kateri se dogovorita gospodinjstvo in poročevalska enota za depozitni del ob vplačilu vloge. AAR za stanje zadolženosti je obrestna mera, ki jo poročevalska enota uporablja za depozitni del računa pokojninskega varčevanja v času izračuna obrestne mere MFI.

85.  Varčevalne sheme za stanovanjska posojila so dolgoročni programi varčevanja, ki imajo lahko nizke donose, a po določenem obdobju varčevanja dajo gospodinjstvom ali nefinančnim družbam pravico do stanovanjskega posojila po znižani obrestni meri. V skladu z določbami Dela 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se te varčevalne sheme razvrstijo med vezane vloge nad dvema letoma, vse dokler se uporabljajo kot vloge. Brž ko se preoblikujejo v posojilo, se razvrstijo kot stanovanjska posojila gospodinjstvom. Poročevalske enote poročajo kot nove depozitne posle tiste obrestne mere, ki so bile dogovorjene ob vplačilu začetne vloge. Ustrezni znesek novih poslov je vplačani denarni znesek. Povečanje tega vplačanega zneska v času je zajeto samo sstanjem zadolženosti. Ob preoblikovanju vloge v posojilo se to novo posojilo evidentira kot nov posojilni posel. Obrestna mera je znižana obrestna mera, ki jo ponuja poročevalska enota. Ponder predstavlja skupni znesek posojila, ki je odobren gospodinjstvu ali nefinančni družbi.

►C1  86. Skladno z določbami ◄ Dela 2, Priloge II k Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) se vloge, vplačane v skladu s francosko regulirano stanovanjsko shemo „plan d'épargne-logement“ (PEL), razvrstijo kot vezane vloge nad dvema letoma. Vlada ureja pogoje za omenjene PEL in določa obrestno mero, ki ostane ves čas zapadlosti vloge nespremenjena, tj. vsaka „generacija“ PEL se obrestuje z enako obrestno mero. PEL trajajo najmanj štiri leta in vsako leto stranka vplača minimalni vnaprej določeni znesek, vendar lahko ta vplačila kadar koli med trajanjem sheme poveča. Poročevalske enote poročajo kot nove posle začetne vloge ob ustanovitvi nove PEL. Denarni znesek, ki se v začetku vplača v okviru PEL, je lahko zelo nizek, kar pomeni, da bo ponder, uporabljen za obrestno mero za nove posle, prav tako relativno nizek. Ta pristop zagotavlja, da obrestna mera za nove posle vedno odraža pogoje, ki urejajo obstoječo generacijo PEL. Spremembe v obrestnih merah, uporabljenih za nove PEL, se odražajo v obrestnih merah za nove posle. Odziv potrošnikov v smislu preusmeritve portfelja z drugih dolgoročnih vlog v že obstoječe PEL se ne odraža v obrestnih merah za nove posle, temveč samo v obrestnih merah za stanje zadolženosti. Ob koncu štiriletnega obdobja lahko stranka bodisi zaprosi za posojilo po znižani obrestni meri bodisi obnovi pogodbo. Ker se ta obnovitev PEL opravi samodejno brez kakršnega koli aktivnega sodelovanja stranke in ker pogodbeni pogoji vključno z obrestnimi merami niso predmet ponovnega pogajanja, se skladno z odstavkom 21 ta obnovitev ne šteje za nov posel. Ob obnovitvi pogodbe sme stranka vplačati dodatne vloge pod pogojem, da stanje zadolženosti ne presega določene zgornje meje in da pogodba ne presega določenega največjega števila let zapadlosti. Če je zgornja meja ali najdaljša zapadlost dosežena, se pogodba zamrzne. Gospodinjstvo ali nefinančna družba obdržita pravice do najetja posojila in še vedno prejemata obresti v skladu s pogoji, ki so veljali ob času ustanovitve PEL, vse dokler se denar vodi pri banki. Vlada podeljuje subvencijo v smislu plačila dodatnih obresti poleg obrestne mere, ki jo ponuja kreditna ali druga institucija. V skladu z odstavkom 6 se v statistiki obrestnih mer MFI zajame samo tisti del plačil obresti, ki jih ponuja kreditna ali druga institucija. Vladna subvencija, ki se plačuje preko kreditne ali druge institucije, a ne s strani le-te, se ne upošteva.

(a) poročanje poročevalskih enot nacionalnim centralnim bankam (NCB) mora biti pravočasno in v okviru rokov, ki jih določi NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež;

(b) statistična poročila morajo biti v izdelana v obliki in formatu po tehničnih zahtevah za poročanje, ki jih določi NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež;

(c) določi se ena ali več kontaktnih oseb poročevalske enote; in

(d) upoštevajo se tehnične specifikacije za prenos podatkov na NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež.

(e) statistične informacije, ki jih zagotavljajo poročevalske enote, morajo biti pravilne, skladne in popolne; obstoječe vrzeli je treba potrditi, pojasniti in obrazložiti NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež, in jih čimprej odpraviti;

(f) statistične informacije, ki jih zagotavljajo poročevalske enote, ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(g) poročevalske enote morajo biti sposobne zagotavljati informacije o dogodkih, vsebovanih v posredovanih podatkih;

(h) poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalke, ki jih določijo NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež, za tehnični prenos podatkov; in

(i) poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB sodelujoče države članice, v kateri ima poročevalska enota svoj sedež, za tehnični prenos podatkov.

(j) statistične informacije, ki jih zagotavljajo poročevalske enote, morajo upoštevati opredelitve, dogovore, razvrstitve in postopke iz te uredbe;

(k) v primeru odstopanj od teh opredelitev, dogovorov, razvrstitev in postopkov, če je to primerno, poročevalske enote redno spremljajo in količinsko opredelijo razliko med uporabljenim merilom in merilom iz te uredbe; in

(l) poročevalske enote morajo biti sposobne razložiti spremembe poslanih podatkov v primerjavi s podatki za prejšnje obdobje.

(m) Upoštevati je treba pravila za popravke in postopke, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnjevalne opombe.

(a) največja slučajna napaka ( 14 ) za obrestne mere za nove posle za vse kategorije instrumentov v povprečju ne presega 10 bazičnih točk ob ravni zaupanja 90 % ( 15 ); ali

(b) pokriva najmanj 30 % rezidenčne potencialne poročevalske populacije; kadar 30 % rezidenčne potencialne poročevalske populacije presega 100, se najnižji obseg nacionalnega vzorca lahko kljub temu omeji na 100 poročevalskih enot; ali

(c) poročevalske enote v nacionalnem vzorcu pokrivajo najmanj 75 % stanja vlog, izraženih v eurih, prejetih od gospodinjstev in nefinančnih družb, ki so rezidenti sodelujočih držav članic, ter najmanj 75 % vseh posojil, izraženih v eurih, odobrenih gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti sodelujočih držav članic.“

— nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke (kazalniki od 37 do 54), ki zajema vsa posojila, predstavlja manj kot 10 % nacionalnega agregatnega obsega vsote vseh posojil v isti kategoriji velikosti posojila in manj kot 2 % obsega poslov v isti kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere na ravni euroobmočja; ali

— je nacionalni agregatni obseg poslov odgovarjajoče postavke, ki zajema vsa (zavarovana in nezavarovana) posojila, v odgovarjajoči kategoriji velikosti posojila in začetnega obdobja določitve obrestne mere glede kazalnikov v spodnji tabeli (predhodni kazalniki novih poslov od 24 do 29 v tabeli 2 Dodatka 2 k Prilogi II) v decembru 2008 manjši od 100 milijonov EUR.